Marko 10

¹In vzdignil se je od tam ter po drugi strani Jordana prihajal v judejske kraje; in množica je ponovno krenila k njemu, in kakor je bil navajen, jih je ponovno učil.

²In k njemu so prišli farizeji ter ga vprašali: »Ali je možu zakonito odsloviti svojo ženo?« ker so ga skušali.

³In odgovoril jim je ter rekel: »Kaj vam je zapovedal Mojzes?«

⁴Rekli so: »Mojzes je dopustil napisati ločitveni list in [jo] odsloviti.«

⁵Jezus pa je odgovoril in jim rekel: »Zaradi trdote vašega srca vam je napisal ta predpis.

⁶Toda od začetka stvarstva ju je Bog ustvaril moškega in žensko.

⁷Zaradi tega razloga bo mož zapustil svojega očeta in mater ter se trdno pridružil k svoji ženi

⁸in ta dva bosta eno meso. Tako potem nista nič več dva, temveč eno meso.

⁹Kar je torej Bog združil skupaj, naj človek ne loči narazen.«

¹⁰In v hiši so ga njegovi učenci ponovno vprašali o isti zadevi.

¹¹Rekel jim je: »Kdorkoli bo odslovil svojo ženo in poročil drugo, proti njej zagreši zakonolomstvo.

¹²In če bo ženska odslovila svojega soproga in bo poročena k drugemu, zagreši zakonolomstvo.«

¹³In k njemu so prinašali mlajše otroke, da bi se jih dotaknil; njegovi učenci pa so ošteli te, ki so jih prinašali.

¹⁴Vendar ko je Jezus to videl, je bil zelo nezadovoljen in jim rekel: »Dovolite majhnim otrokom, da pridejo k meni in ne prepovejte jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo.

¹⁵Resnično, povem vam: ›Kdorkoli Božjega kraljestva ne bo sprejel kakor majhen otrok, ne bo vstopil vanj.‹«

¹⁶In dvignil jih je v svoje naročje, nanje položil svoji roki in jih blagoslovil.

¹⁷In ko je odšel naprej po poti, je nekdo pritekel in pokleknil k njemu ter ga prosil: »Dobri Učitelj, kaj naj storim, da bom lahko podedoval večno življenje?«

¹⁸Jezus mu je rekel: »Čemu me kličeš dober? Nihče ni dober razen enega, to je Boga.

¹⁹Zapovedi poznaš: ›Ne zagreši zakonolomstva,‹ ›Ne ubijaj,‹ ›Ne kradi,‹ ›Ne pričaj po krivem,‹ ›Ne goljufaj,‹ ›Spoštuj svojega očeta in mater.‹«

²⁰Odgovoril je in mu rekel: »Učitelj, vse to sem obeleževal od svoje mladosti.«

²¹Potem ga je Jezus pogledal, ga ljubil, ter mu rekel: »Ena stvar ti manjka, pojdi svojo pot, prodaj karkoli imaš in daj revnim in imel boš zaklad v nebesih in pridi, vzemi križ ter hodi za menoj.«

²²In ob tej besedi je bil žalosten ter užaloščen odšel proč, kajti imel je veliko posesti.

²³Jezus pa je pogledal naokoli in rekel svojim učencem: »Kako težko bodo tisti, ki imajo bogastva, vstopili v Božje kraljestvo!«

²⁴In učenci so bili ob njegovih besedah osupli. Vendar Jezus ponovno odgovarja in jim reče: »Otroci, kako težko je tem, ki zaupajo v bogastva, vstopiti v Božje kraljestvo!

²⁵Lažje je za kamelo, da gre skozi šivankino uho, kakor bogatašu vstopiti v Božje kraljestvo.«

²⁶In bili so prekomerno osupli ter med seboj govorili: »Kdo je potem lahko rešen?«

²⁷In Jezus, ko pogleda nanje, reče: »Pri ljudeh je to nemogoče, toda ne z Bogom, kajti z Bogom so vse stvari mogoče.«

²⁸Potem mu je Peter začel govoriti: »Glej, vse smo zapustili in ti sledili.«

²⁹Jezus pa je odgovoril in rekel: »Resnično, povem vam: ›Nikogar ni, ki je zapustil hišo ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali ženo ali otroke ali zemljišča zaradi mene in evangelija,

³⁰toda prejel bo stokratno, sedaj, v tem času, hiš in bratov in sester in mater in otrok in zemljišč s preganjanji; in večno življenje v svetu, ki pride.

³¹Toda mnogi, ki so prvi, bodo zadnji, in zadnji prvi.‹«

³²In bili so na poti, ki gre gor v Jeruzalem in Jezus je šel pred njimi in bili so osupli in medtem ko so ga spremljali, so bili prestrašeni. In ponovno je vzel dvanajstere ter jim začel pripovedovati, kakšne stvari naj bi se mu pripetile,

³³rekoč: »Glejte, mi gremo gor v Jeruzalem in Sin človekov bo izročen visokim duhovnikom in pisarjem in oni ga bodo obsodili na smrt ter ga izročili poganom

³⁴in zasmehovali ga bodo in ga bičali in pljuvali nanj ter ga umorili, toda tretji dan bo ponovno vstal.«

³⁵In Jakob in Janez, Zebedejeva sinova, sta prišla k njemu, rekoč: »Učitelj, midva hočeva, da nama storiš, karkoli bova prosila.«

³⁶In rekel jima je: »Kaj hočeta, da bi vama storil?«

³⁷Rekla sta mu: »Usliši naju, da bova lahko sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici, drugi pa na tvoji levici.«

³⁸Toda Jezus jima je rekel: »Vidva ne vesta, česa prosita. Ali moreta piti iz čaše, iz katere jaz pijem? In biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?«

³⁹In odgovorila sta mu: »Moreva.« Jezus pa jima je rekel: »Vidva bosta zares pila iz čaše, iz katere jaz pijem; in s krstom, s katerim sem jaz krščen, bosta tudi vidva krščena,

⁴⁰toda sedeti na moji desnici in na moji levici, ni moje, da dam, temveč bo dano tistim, ki jim je to pripravljeno.«

⁴¹In ko so deseteri to slišali, so postali zelo nezadovoljni z Jakobom in Janezom.

⁴²Toda Jezus jih je poklical k sebi in jim reče: »Vi veste, da tisti, ki se štejejo, da vladajo nad pogani, izvajajo gospostvo nad njimi, in njihovi velikaši izvajajo oblast nad njimi.

⁴³Toda med vami naj ne bo tako, temveč kdorkoli hoče biti med vami velik, naj bo vaš sluga;

⁴⁴in kdorkoli izmed vas hoče biti glavni, naj bo sluga vsem.

⁴⁵Kajti celo Sin človekov ni prišel, da bi mu služili, temveč, da služi in da svoje življenje daruje v odkupnino za mnoge.«

⁴⁶In prišli so v Jeriho, in ko je s svojimi učenci in velikim številom ljudi odšel iz Jerihe, je slepi Bartimáj, Timájev sin, sedel ob glavni cesti in beračil.

⁴⁷In ko je slišal, da je bil to Jezus Nazarečan, je začel vzklikati ter govoriti: »Jezus, ti Davidov Sin, usmili se me.«

⁴⁸In mnogi so ga opozarjali, naj molči, toda še veliko glasneje je vpil: »Ti, Davidov Sin, usmili se me.«

⁴⁹Jezus je obstal in velel, naj ga pokličejo. In poklicali so slepega moža ter mu rekli: »Bodi dobro potolažen, vstani, kliče te.«

⁵⁰In ta, ko je odvrgel svojo obleko proč, je vstal in prišel k Jezusu.

⁵¹In Jezus je odgovoril ter mu rekel: »Kaj hočeš, da naj ti storim?« Slepi mož mu je rekel: »Gospod, da bi lahko prejel svoj vid.«

⁵²In Jezus mu je rekel: »Pojdi svojo pot; tvoja vera te je naredila zdravega.« In takoj je prejel svoj vid ter sledil Jezusu po poti.

Marko 10

¹In se odpravi odtod in pride v Judejsko pokrajino in za Jordan. In snidejo se zopet množice k njemu, in kakor je imel navado, jih je zopet učil.

²In pristopijo k njemu farizeji in ga vprašajo, izkušajoč ga: Ali je dovoljeno možu, ločiti se od žene?

³On pa odgovori in jim reče: Kaj vam je zapovedal Mojzes?

⁴Oni pa reko: Mojzes je dopustil ločitni list napisati in jo pustiti.

⁵Jezus pa jim reče: Zavoljo trdosrčnosti vaše vam je napisal to zapoved.

⁶Od začetka stvarjenja pa ju je kot moža in ženo ustvaril Bog.

⁷„Zato zapusti človek očeta svojega in mater svojo in se pridruži ženi svoji,

⁸in ta dva bodeta eno meso.“ Tako nista več dva, temuč eno meso.

⁹Kar je torej Bog združil, naj človek ne razdružuje.

¹⁰In v hiši ga zopet učenci vprašajo o tej reči.

¹¹Pa jim reče: Kdor se loči od žene svoje in se oženi z drugo, prešeštvuje zoper njo;

¹²in ako se žena loči od moža svojega in se omoži z drugim, prešeštvuje.

¹³In prinašali so k njemu otročiče, da bi se jih dotaknil; učenci pa jih okarajo.

¹⁴Videč pa to Jezus, se razhudi in jim reče: Pustite otročiče, naj pridejo k meni, ne branite jim; zakaj takih je kraljestvo Božje.

¹⁵Resnično vam pravim: Kdor ne sprejme kraljestva Božjega kakor otrok, nikakor ne pride vanj.

¹⁶In jemlje jih v naročje ter polagajoč nanje roke, jih blagoslavlja.

¹⁷In ko gre ven na cesto, pribeži eden k njemu, poklekne pred njim in ga vpraša: Dobri učenik, kaj naj storim, da podedujem večno življenje?

¹⁸Jezus pa mu reče: Kaj me imenuješ dobrega? Nihče ni dober razen eden, Bog.

¹⁹Zapovedi znaš: „Ne ubijaj, ne prešeštvuj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne goljufaj, spoštuj očeta svojega in mater“.

²⁰On pa odgovori in mu reče: Učenik, vse to sem izpolnjeval od mladosti svoje.

²¹Jezus pa pogleda nanj, in ker ga je ljubil, mu reče: Enega ti je še treba. Pojdi, prodaj, karkoli imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; ter pridi in hodi za menoj.

²²Njemu pa zagreni ta beseda in odide žalosten, zakaj imel je mnogo premoženja.

²³In Jezus pogleda okoli in reče učencem svojim: Kako težko pridejo tisti, ki imajo bogastvo, v kraljestvo Božje!

²⁴Učenci pa so se zavzeli ob besedah njegovih. Jezus pa zopet odgovori in jim reče: Otroci, kako težko je tistim, ki stavijo svoje upanje v bogastvo, priti v kraljestvo Božje!

²⁵Laže je velblodu iti igli skozi ušesce nego bogatemu priti v kraljestvo Božje!

²⁶Oni pa se zelo zgroze in govore med seboj: Kdo se potem more zveličati?

²⁷Jezus pa pogleda nanje in reče: Pri ljudeh je nemogoče, ali ne pri Bogu; kajti vse je mogoče pri Bogu.

²⁸Peter mu začne praviti: Glej, mi smo zapustili vse in smo šli za teboj.

²⁹Jezus reče: Resnično vam pravim, nikogar ni, ki je zapustil hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali ženo, ali otroke, ali njive zavoljo mene in evangelija,

³⁰da ne bi prejel sedaj v tem času stokrat toliko: hiš in bratov in sester in mater in otrok in njiv s preganjanjem, in v prihodnjem svetu večnega življenja.

³¹Mnogi pa, ki so prvi, bodo zadnji, in ki so zadnji, prvi.

³²Bili pa so na poti, grede v Jeruzalem; in Jezus je šel pred učenci, in oni so se čudili. Tisti pa, ki so šli za njim, so se bali. In vzame zopet dvanajstere k sebi in jim začne praviti, kaj se mu ima zgoditi:

³³Glejte, gori v Jeruzalem gremo, in Sin človekov bo izdan višjim duhovnikom in pismarjem, in obsodijo ga na smrt in izroče poganom,

³⁴in zasramovali ga bodo in pljuvali nanj in ga bičali in umorili; a tretji dan vstane od smrti.

³⁵In pristopita k njemu Jakob in Janez, sina Zebedejeva, ter mu rečeta: Učenik, hočeva, da nama storiš, kar bova prosila.

³⁶On pa ju vpraša: Kaj hočeta, da naj vama storim?

³⁷Ona pa mu rečeta: Daj nama, da bova sedela eden tebi na desnici in eden na levici v slavi tvoji.

³⁸Jezus pa jima reče: Ne vesta, kaj prosita. Moreta li piti kelih, ki ga pijem jaz, in se krstiti s krstom, ki se jaz krstim ž njim?

³⁹Ona pa rečeta: Moreva. A Jezus jima veli: Kelih, ki ga jaz pijem, bosta pila, in s krstom, ki se jaz krstim ž njim, se bosta krstila.

⁴⁰Da bi pa sedela meni na desnici in na levici, ne morem dati jaz, a dá se to tistim, katerim je pripravljeno.

⁴¹In ko slišijo to deseteri, se začno jeziti nad Jakobom in Janezom.

⁴²Jezus jih pa pokliče in jim reče: Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje narodov, nad njimi gospodujejo, in njih velikaši jih siloma vladajo.

⁴³Ni pa tako med vami: ampak kdorkoli hoče postati velik med vami, naj vam bode služabnik,

⁴⁴in kdorkoli hoče med vami biti prvi, bodi vsem hlapec.

⁴⁵Kajti tudi Sin človekov ni prišel, da njemu služijo, ampak da služi in dá življenje svoje v odkupnino za mnoge.

⁴⁶In pridejo v Jeriho. In ko so šli iz Jeriha, on in učenci njegovi in obilna množica, je sedel kraj poti slep berač, Bartimej, sin Timejev.

⁴⁷In ko sliši, da je Jezus Nazarečan, začne vpiti in govoriti: Sin Davidov, Jezus, usmili se me!

⁴⁸In mnogi mu prete, naj umolkne; a on le še bolj kriči: Sin Davidov, usmili se me!

⁴⁹In Jezus se ustavi in veli: Pokličite ga! In pokličejo slepca in mu reko: Srčen bodi, vstani, kliče te.

⁵⁰On pa vrže s sebe plašč svoj, poskoči in pride k Jezusu.

⁵¹In Jezus mu odgovori in reče: Kaj hočeš, da naj ti storim? Slepec pa mu reče: Rabuni, da izpregledam!

⁵²In Jezus mu veli: Pojdi, vera tvoja te je rešila. In precej je izpregledal, in za Jezusom je šel po poti.