Marko 1

¹Začetek evangelija Jezusa Kristusa, Božjega Sina,

²kakor je zapisano v prerokih: »Glej, pošiljam svojega poslanca pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj.

³Glas nekoga, ki kliče v divjini: ›Pripravite Gospodovo pot, izravnajte njegove steze.‹«

⁴Janez je krščeval v divjini in oznanjal krst kesanja v odpuščanje grehov.

⁵In k njemu je prišla vsa judejska dežela in tisti iz Jeruzalema in vsi so bili po njem krščeni v reki Jordan ter priznavali svoje grehe.

⁶In Janez je bil odet s kameljo dlako in s pasom iz usnja okoli svojih ledij; in jedel je kobilice in divji med,

⁷in oznanjal, rekoč: »Za menoj prihaja nekdo, močnejši kakor jaz, čigar čevljev jermena nisem vreden, da bi se sklonil in ju odvezal.

⁸Zares sem vas krstil z vodo, toda on vas bo krstil s Svetim Duhom.«

⁹In pripetilo se je v tistih dneh, da je prišel Jezus iz Nazareta v Galileji in je bil po Janezu krščen v Jordanu.

¹⁰In nemudoma, ko se je vzpenjal iz vode, je zagledal odprta nebesa in Duha, podobnega golobici, spuščati se nadenj,

¹¹in prišel je glas z neba, rekoč: »Ti si moj ljubljeni Sin, s katerim sem zelo zadovoljen.«

¹²In Duh ga je takoj gnal v divjino.

¹³In tam, v divjini, je bil štirideset dni skušan od Satana in bil je z divjimi živalmi in angeli so mu stregli.

¹⁴Potem ko je bil torej Janez vtaknjen v ječo, je Jezus prišel v Galilejo in oznanjal evangelij Božjega kraljestva

¹⁵§ ter govoril: »Čas je dopolnjen in Božje kraljestvo se je približalo. Pokesajte se in verjemite evangeliju.«

¹⁶Ko je torej hodil ob Galilejskem morju, je zagledal Simona in njegovega brata Andreja metati mrežo v morje, kajti bila sta ribiča.

¹⁷Jezus jima je rekel: »Pridita za menoj in storil vama bom, da postaneta ribiča ljudi.«

¹⁸In nemudoma sta zapustila svoje mreže ter mu sledila.

¹⁹In ko je odšel malce naprej od tam, je zagledal Jakoba, Zebedejevega sina in njegovega brata Janeza, ki sta bila prav tako na ladji in popravljala svoje mreže.

²⁰In nemudoma ju je poklical; in zapustila sta svojega očeta Zebedeja z najetimi služabniki na ladji ter odšla za njim.

²¹In odšli so v Kafarnáum in nemudoma, na šabatni dan, je vstopil v sinagogo ter učil.

²²In nad njegovim naukom so bili osupli, kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast in ne kakor pisarji.

²³In v njihovi sinagogi je bil človek z nečistim duhom, in ta je zakričal,

²⁴rekoč: »Daj nam mir; kaj imamo opraviti s teboj, ti, Jezus Nazarečan? Ali si prišel, da nas uničiš? Vem, kdo si, Sveti od Boga.«

²⁵In Jezus ga je oštel, rekoč: »Umolkni in pojdi iz njega.«

²⁶In ko ga je nečisti duh trgal in zavpil z močnim glasom, je prišel iz njega.

²⁷In vsi so bili osupli, tako zelo, da so se med seboj spraševali, rekoč: »Kakšna beseda je to? Kakšen novi nauk je to? Kajti z oblastjo ukazuje celó nečistim duhovom in oni ga ubogajo.«

²⁸In njegov slôves se je takoj razširil po vsem celotnem področju okoli Galileje.

²⁹In ko so prišli iz sinagoge, so z Jakobom in Janezom nemudoma vstopili v Simonovo in Andrejevo hišo.

³⁰Toda Simonova tašča je ležala bolna zaradi vročice in takoj so mu povedali o njej.

³¹In prišel je ter jo prijel za roko in jo dvignil; in vročica jo je takoj zapustila in jim je stregla.

³²In zvečer, ko je sonce zašlo, so k njemu privedli vse tiste, ki so bili bolni in tiste, ki so bili obsedeni s hudiči.

³³In vse mesto je bilo skupaj zbrano pri vratih.

³⁴In ozdravil je mnoge, ki so bili bolni zaradi različnih bolezni in izgnal mnogo hudičev; hudičem pa ni dovolil govoriti, ker so ga poznali.

³⁵In zjutraj, ko je vstal veliko pred dnevom, je odšel ven ter se odpravil na samoten kraj in tam molil.

³⁶Simon in tisti, ki so bili z njim, pa so sledili za njim.

³⁷In ko so ga našli, so mu rekli: »Vsi ljudje te iščejo.«

³⁸Rekel jim je: »Pojdimo v naslednja mesta, da bom lahko tudi tam oznanjal, kajti zato sem prišel.«

³⁹In po vsej celotni Galileji je oznanjal v njihovih sinagogah ter izganjal hudiče.

⁴⁰In k njemu je prišel gobavec, ga rotil in pokleknil navzdol k njemu ter mu rekel: »Če hočeš, me moreš narediti čistega.«

⁴¹In Jezus, prevzet s sočutjem, je iztegnil svojo roko in se ga dotaknil in mu reče: »Hočem; bodi čist.«

⁴²§ In brž, ko je izgovoril, je gobavost takoj odšla od njega in bil je očiščen.

⁴³§ In strogo mu je zabičal ter ga nemudoma poslal proč,

⁴⁴ter mu rekel: »Glej, da nikomur nič ne poveš, temveč pojdi svojo pot, pokaži se duhovniku in daruj za svoje očiščenje te stvari, ki jih je Mojzes zapovedal, njim v pričevanje.«

⁴⁵Toda ta je odšel ven in začel to zelo naznanjati in besedo na široko razglašati, tako da Jezus ni mogel več javno vstopiti v mesto, temveč je bil zunaj na zapuščenih krajih, in k njemu so prihajali iz vsake četrti.

Marko 1

¹Začetek evangelija Jezusa Kristusa, Sina Božjega.

²Kakor je pisano v proroku Izaiju: „Glej, pošiljam angela svojega pred obličjem tvojim, ki pripravi pot tvojo.

³Glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodov, poravnajte steze njegove“,

⁴tako je nastopil Janez Krstnik v puščavi, oznanjujoč krst izpokorjenja v odpuščenje grehov.

⁵In k njemu je prihajala vsa Judejska dežela in vsi Jeruzalemci, in krstil jih je v reki Jordanu, pripoznavajoče grehe svoje.

⁶Bil je pa Janez oblečen v velblodjo dlako in usnjen pas je imel okoli ledja svojega, in jedel je kobilice in divji med.

⁷In propovedoval je, govoreč: Močnejši od mene gre za menoj, kateremu nisem vreden, sklonivši se, odvezati jermenov na obuvalu njegovem.

⁸Jaz sem vas krstil z vodo, ali on vas bo krstil s svetim Duhom.

⁹In zgodi se tiste dni, da pride Jezus iz Nazareta v Galileji, in Janez ga krsti v Jordanu.

¹⁰In precej, ko stopi iz vode, zagleda, da se odpirajo nebesa, in Duh kakor golob gre navzdol nanj.

¹¹In glas se začuje iz nebes: Ti si Sin moj ljubljeni, ti si po moji volji.

¹²In precej ga odvede Duh v puščavo.

¹³In v puščavi je bil štirideset dni, in satan ga je izkušal, in bival je med zvermi; in angeli so mu stregli.

¹⁴Ko so pa Janeza izročili Herodu, pride Jezus v Galilejo, oznanjujoč evangelij Božji

¹⁵in govoreč: Čas je dopolnjen in Božje kraljestvo se je približalo. Izpokorite se in verujte v evangelij!

¹⁶Hodeč ob Galilejskem morju, pa ugleda Simona in Andreja, njegovega brata, da mečeta mreže v morje; bila sta namreč ribiča.

¹⁷In reče jima Jezus: Pojdita za menoj, in naredim, da postaneta lovca ljudi.

¹⁸In popustita precej mreže svoje ter gresta za njim.

¹⁹In prišedši malo dalje, ugleda Jakoba, sina Zebedejevega, in njegovega brata Janeza; tudi ona popravljata v ladji mreže.

²⁰In precej ju pokliče, in popustita svojega očeta Zebedeja v ladji z najemniki in odideta za njim.

²¹In pridejo v Kafarnavm; in precej v soboto gre v shodnico in uči.

²²In oni ostrme ob nauku njegovem, kajti uči jih, kakor kdor ima oblast in ne kakor pismarji.

²³In precej se pokaže, da je v njih shodnici človek, ki ima nečistega duha;

²⁴ta zavpije, rekoč: Kaj imaš z nami, Jezus Nazareški? Prišel si, da nas pogubiš? Poznam te, kdo si: Svetnik Božji.

²⁵In zapreti mu Jezus, rekoč: Umolkni in izidi iz njega.

²⁶In nečisti duh ga strese in zakriči z močnim glasom ter izide iz njega.

²⁷In vsi se prestrašijo, tako da vprašujejo drug drugega, govoreč: Kaj je to? Kakšen nov nauk! Z oblastjo ukazuje tudi nečistim duhovom, pa so mu pokorni.

²⁸In precej se raznese glas o njem povsod po vsej Galilejski pokrajini.

²⁹In precej gredo iz shodnice in pridejo v hišo Simonovo in Andrejevo z Jakobom in Janezom vred.

³⁰Tašča Simonova pa je ležala mrzlična, in precej mu povedo o njej.

³¹In pristopi, jo prime za roko ter vzdigne, in mrzlica jo pusti, in ona jim je stregla.

³²Zvečer pa, ko je solnce zatonilo, so prinašali k njemu vse bolnike in obsedence.

³³In vse mesto je bilo zbrano pri vratih.

³⁴In ozdravil je mnogo bolnikov različnih bolezni in zlih duhov je mnogo izgnal ter ni dovolil govoriti zlim duhovom, ker so ga poznali.

³⁵In zjutraj, ko je še tema bila, vstane in gre ven ter odide na samoten kraj in tam moli.

³⁶In za njim pohiti Simon in kateri so bili ž njim,

³⁷in ko ga najdejo, mu reko: Vsi te iščejo.

³⁸In jim reče: Pojdimo drugam, v bližnje trge, da bom tudi tam propovedoval, kajti zato sem prišel.

³⁹Ter gre in propoveduje v njih shodnicah po vsej Galileji in izganja zle duhove.

⁴⁰In pride k njemu gobavec, ga klečé prosi in mu reče: Če hočeš, me moreš očistiti.

⁴¹In Jezus, ganjen usmiljenja, iztegne roko svojo in se ga dotakne ter mu reče: Hočem, bodi očiščen!

⁴²In mu precej preide goba in bil je čist.

⁴³In ostro mu zapretivši, ga precej odpošlje

⁴⁴in mu veli: Glej, da nikomur nič ne poveš, temuč pojdi, pokaži se duhovnikom in daruj za očiščenje svoje, kar je ukazal Mojzes, njim v pričevanje.

⁴⁵On pa, ko izide, začne z vnemo oznanjevati in razglašati reč, tako da ni mogel Jezus nič več očitno priti v mesto, ampak je bival zunaj po samotnih krajih; in prihajali so k njemu od vseh strani.