Luka 12

¹Medtem ko je bila tam skupaj zbrana brezštevilna množica ljudstva, do take mere, da so stopali drug po drugem, je najprej začel govoriti svojim učencem: »Pazite se kvasa farizejev, ki je hinavščina.

²Kajti nič ni prikrito, kar ne bo razkrito niti skrito, kar se ne bo izvedelo.

³Zatorej karkoli ste govorili v temi, bo slišano na svetlobi; in to, kar ste govorili v sobicah na ušesa, bo razglašeno na hišnih strehah.

⁴Vam, svojim prijateljem, pa pravim: ›Ne bojte se teh, ki ubijejo telo in nató ne morejo nič več storiti.‹

⁵Toda posvaril vas bom, koga se bojte: ›Bojte se njega, ki ima, potem ko je ubil, oblast, da vrže v pekel.‹ Da, pravim vam: ›Bojte se ga.‹

⁶Ali ni pet vrabcev prodanih za dva novčiča, pa niti eden izmed njih ni pozabljen pred Bogom?

⁷Toda celó vsi lasje vaše glave so prešteti. Ne bojte se torej, vredni ste več kakor mnogo vrabcev.

⁸Prav tako vam pravim: ›Kdorkoli me bo priznal pred ljudmi, njega bo prav tako Sin človekov priznal pred Božjimi angeli,‹

⁹toda kdor me zanika pred ljudmi, bo zanikan pred Božjimi angeli.

¹⁰In kdorkoli bo govoril besedo zoper Sina človekovega, mu bo odpuščeno, toda tistemu, ki preklinja zoper Svetega Duha, ne bo odpuščeno.

¹¹In ko vas privedejo v sinagoge in k sodnikom in oblastem, se ne vznemirjajte in ne skrbite kakšno ali katero besedo boste odgovorili ali kaj boste rekli,

¹²kajti Sveti Duh vas bo v tej isti uri poučil, kaj morate reči.«

¹³Eden iz skupine pa mu je rekel: »Učitelj, spregovori mojemu bratu, naj dediščino deli z menoj.«

¹⁴Rekel mu je: »Človek, kdo me je naredil sodnika ali delivca nad vama?«

¹⁵In rekel jim je: »Pazite in čuvajte se pohlepnosti, kajti bistvo človeškega življenja ni v obilju stvari, ki jih poseduje.«

¹⁶In povedal jim je prispodobo, rekoč: »Zemlja nekega bogataša je obilno obrodila

¹⁷in mislil si je sam pri sebi, rekoč: ›Kaj bom storil, ker nimam prostora, kamor bi spravil svoje sadove?‹

¹⁸Pa je rekel: ›To bom storil, podrl bom svoje skednje in zgradil večje in tja bom spravil vse svoje sadove in svoje dobrine.‹

¹⁹Svoji duši pa bom rekel: ›Duša, veliko dobrin imaš spravljenih za mnogo let; vzemi si počitek, jej, pij in bodi vesela.‹

²⁰Toda Bog mu je rekel: ›Ti bedak, to noč bo tvoja duša zahtevana od tebe. Čigave bodo potem te stvari, ki si jih priskrbel?‹

²¹Tak je, kdor zaklade shranjuje zase, ni pa bogat pred Bogom.«

²²Svojim učencem pa je rekel: »Zatorej vam pravim: ›Ne vznemirjajte se in ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli; niti za telo, kaj boste oblekli.

²³Življenje je več kakor hrana in telo je več kakor oblačilo.

²⁴Preudarite o krokarjih, kajti niti ne sejejo niti ne žanjejo; ki nimajo niti skladišča niti skednja, pa jih Bog hrani. Kako silno ste vi boljši kakor perjad?

²⁵§ In kdo izmed vas lahko z vznemirjanjem in skrbmi svoji postavi doda en komolec?

²⁶Če torej niste zmožni storiti te stvari, ki je najmanj pomembna, zakaj se vznemirjate in skrbite za ostalo?

²⁷Preudarite lilije, kako rastejo; ne garajo, ne predejo in vendar vam jaz pravim, da Salomon v vsej svoji slavi ni bil oblečen kakor ena izmed teh.

²⁸Če torej Bog tako oblači travo, ki je danes na polju in je jutri vržena v peč; kako mnogo bolj bo oblačil vas, oh vi maloverni?

²⁹In ne iščite, kaj boste jedli ali kaj boste pili niti ne bodite dvomljivega mišljenja.

³⁰Kajti za vsemi temi stvarmi povprašujejo narodi sveta in vaš Oče ve, da imate potrebo za temi stvarmi.

³¹Toda raje iščite Božje kraljestvo in vse te stvari vam bodo dodane.

³²Ne bojte se, mali trop, kajti dobra volja vašega Očeta je, da vam da kraljestvo.

³³Prodajte, kar imate in dajte miloščino. Priskrbite si mošnje, ki ne ostarijo, zaklad v nebesih, ki ne izneveri, kjer se noben tat ne približa niti molj ne razkraja.

³⁴Kajti kjer je vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.

³⁵Naj bodo vaša ledja opasana in vaše svetilke prižgane,

³⁶vi sami pa podobni ljudem, ki čakajo na svojega gospodarja, kdaj se bo vrnil s poroke, da kadar pride in potrka, mu lahko takoj odprejo.

³⁷Blagoslovljeni so tisti služabniki, ki jih bo gospodar, ko pride, našel čuječe. Resnično, pravim vam, da se bo opasal in jih primoral, da se usedejo k obedu in bo prišel naprej ter jim stregel.

³⁸In če bo prišel ob drugi straži ali če pride ob tretji straži in jih najde takó, blagoslovljeni so tisti služabniki.

³⁹In vedite to, da če bi hišni oče vedel, katero uro bi prišel tat, bi stražil in ne bi dovolil, da bi bila njegova hiša vlomljena.

⁴⁰Bodite torej tudi vi pripravljeni, kajti Sin človekov prihaja ob uri, za katero ne mislite.‹«

⁴¹Potem mu je Peter rekel: »Gospod, govoriš to prispodobo nam ali celó vsem?«

⁴²Gospod pa je rekel: »Kdo je potem tisti zvesti in modri oskrbnik, ki ga bo njegov gospodar naredil za vladarja nad njegovo družino, da jim ob pravšnjem obdobju da njihove deleže hrane?

⁴³Blagoslovljen je tisti služabnik, ki ga bo njegov gospodar, ko pride, našel tako početi.

⁴⁴Resnično vam povem, da ga bo naredil za vladarja nad vsem, kar ima.

⁴⁵Toda če pa ta služabnik v svojem srcu reče: ›Moj gospodar odlaša svoj prihod‹ in bo začel pretepati sluge in dekle, jesti in piti ter biti pijan,

⁴⁶bo gospodar tega služabnika prišel na dan, ko ga ne pričakuje in ob uri, ki se je ne zaveda in ga bo razsekal narazen ter mu določil njegov delež z neverniki.

⁴⁷Ta služabnik pa, ki je poznal voljo svojega gospodarja in se ni pripravil niti ni storil glede na njegovo voljo, bo pretepen z mnogimi udarci biča.

⁴⁸Toda kdor ni vedel, pa je zagrešil stvari, vredne bičanja, bo pretepen z malo udarci biča. Kajti komurkoli je mnogo dano, se bo od njega mnogo zahtevalo, in komur so ljudje mnogo izročili, bodo od njega terjali tem več.

⁴⁹Prišel sem, da pošljem ogenj na zemljo in kako si želim, da bi bil ta prižgan?

⁵⁰§ Toda imam krst, da bom z njim krščen in kako sem omejen, dokler se to ne dovrši!

⁵¹Mislite, da sem prišel, da dam mir na zemljo? Povem vam: ›Ne, temveč prej razkol,

⁵²kajti odslej jih bo v eni hiši pet razdeljenih, trije proti dvema in dva proti trem.

⁵³Oče bo razdeljen proti sinu in sin proti očetu; mati proti hčeri in hči proti materi; tašča proti snahi in snaha proti svoji tašči.‹

⁵⁴Množici pa je rekel tudi: ›Ko vidite oblak dvigati se iz zahoda, nemudoma pravite: ›Dež prihaja,‹ in tako se zgodi.

⁵⁵In ko vidite pihati južni veter, pravite: ›Vroče bo,‹ in tako se pripeti.

⁵⁶Vi hinavci, lahko razpoznate obličje neba in zemlje, toda kako to, da ne razpoznate tega časa?

⁵⁷Da, in zakaj celó sami od sebe ne sodite, kar je prav?

⁵⁸Ko greš s svojim nasprotnikom k oblastniku, ko si še na poti, se posveti prizadevanju, da boš lahko osvobojen pred njim; da te ta ne bi privlekel k sodniku in sodnik te izroči častniku, častnik pa te vrže v ječo.

⁵⁹Povem ti; ne boš odšel od tam, dokler ne odplačaš tudi zadnjega kovanca.«

Luka 12

¹Ko se je bilo medtem zbralo na tisoče ljudstva, tako da so drug drugega tiščali, začne govoriti učencem svojim najprej: Varujte se kvasu farizejev, ki je hinavstvo.

²Nič pa ni skritega, kar se ne bo odkrilo, in skrivnega, kar se ne bo zvedelo.

³Zato se bo vse, kar ste pravili v temi, slišalo na svetlem, in kar ste na uho šepetali v kleteh, se bo oznanjevalo na strehah.

⁴Pravim pa vam, prijateljem svojim: Ne bojte se jih, ki ubijajo telo, a potem ne morejo ničesar več storiti.

⁵Pokažem pa vam, koga se bojte: bojte se tistega, ki ima oblast, potem ko usmrti, zagnati v pekel. Da, pravim vam, tega se bojte!

⁶Ne prodajajo li pet vrabcev po dva vinarja? in ne eden izmed njih ni pozabljen pred Bogom.

⁷A vam so tudi lasje na vsi glavi prešteti. Ne bojte se torej; boljši ste od mnogo vrabcev.

⁸Pravim vam pa: Vsakega, kdor pripozna mene pred ljudmi, pripozna tudi Sin človekov pred angeli Božjimi;

⁹kdor pa zataji mene pred ljudmi, zatajen bo pred angeli Božjimi.

¹⁰In vsakemu, kdor reče besedo zoper Sina človekovega, se odpusti, a kdor preklinja svetega Duha, mu ne bo odpuščeno.

¹¹Kadar pa vas privlečejo v shodnice in h gosposki in pred oblasti, ne skrbite, kako ali s čim bi se zagovarjali ali kaj bi povedali:

¹²zakaj sveti Duh vas nauči v tisti uri, kaj je treba reči.

¹³Reče pa mu nekdo iz množice: Učenik, reci bratu mojemu, naj si razdeli z menoj dedino.

¹⁴On mu pa reče: Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delilca vama?

¹⁵In jim reče: Glejte in varujte se vsake lakomnosti; zakaj čeprav ima kdo preobilo, življenje mu vendar ne priteka iz imetja njegovega.

¹⁶Pove jim pa priliko, rekoč: Nekemu bogatemu človeku je njiva obilo obrodila.

¹⁷In premišljuje v sebi in reče: Kaj naj storim, ker nimam kam spraviti letine svoje. Pa reče:

¹⁸To storim: poderem žitnice svoje in sezidam večje, in tu spravim vse pridelke svoje in blago svoje

¹⁹in porečem duši svoji: Duša, veliko blaga imaš za veliko let; počivaj, jej, pij, veseli se!

²⁰Reče pa mu Bog: Neumnež, to noč bodo zahtevali dušo tvojo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?

²¹Tako je s tem, kdor sebi zaklade nabira, pa se ne bogati v Bogu.

²²Reče pa učencem svojim: Zato vam pravim: Ne skrbite za življenje svoje, kaj boste jedli, tudi za telo svoje ne, kaj boste oblekli.

²³Zakaj življenje je več nego hrana in telo več nego obleka.

²⁴Poglejte krokarje: ne sejejo in ne žanjejo, nimajo kleti, ne žitnice, in Bog jih živi: koliko ste vi boljši od ptic!

²⁵Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo postavi svoji primekniti en komolec?

²⁶Če torej tudi najmanjšega ne morete, čemu skrbite za drugo?

²⁷Poglejte lilije, kako rastejo: ne trudijo se in ne predejo; pravim vam pa: tudi Salomon v vsej svoji slavi ni bil oblečen kakor njih ena.

²⁸Če pa travo na polju, ki danes stoji, a jutri jo vržejo v peč, Bog tako oblači, koliko bolj vas, maloverneži!

²⁹Tudi vi ne iščite, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne vznemirjajte se s takimi skrbmi,

³⁰zakaj vsega tega iščejo narodi tega sveta; a Oče vaš ve, da tega potrebujete.

³¹Marveč iščite kraljestva Božjega, in vse to vam bo pridano.

³²Ne boj se, mala čreda! kajti Oče vaš je sklenil, dati vam kraljestvo.

³³Prodajte imetje svoje in dajajte miloščino. Napravite si mošnje, ki ne ostare, zaklad, ki ne izgine, v nebesih, kjer se tat ne približuje in tudi molj ne razjeda.

³⁴Kajti kjer je zaklad vaš, tam bo tudi srce vaše.

³⁵Naj vam bodo ledja opasana in sveče prižgane,

³⁶in bodite podobni ljudem, ki pričakujejo gospodarja svojega, kdaj se vrne z ženitnine, da mu precej odpro, kadar pride in potrka.

³⁷Blagor tistim hlapcem, katere najde gospodar, kadar pride, čujoče. Resnično vam pravim, da se opaše in jih posadi za mizo, ter bo pristopil in jim stregel.

³⁸In če pride ob drugi straži ali če pride ob tretji straži in jih najde tako, blagor tistim hlapcem.

³⁹Vedite pa to: Ko bi vedel hišni gospodar, ob kateri uri pride tat, bi čul in ne bi dal podkopati hiše svoje.

⁴⁰Zato bodite tudi vi pripravljeni, kajti Sin človekov pride ob uri, ko se vam ne bo dozdevalo.

⁴¹Reče pa Peter: Gospod, praviš li to priliko za nas ali tudi za vse?

⁴²Gospod pa reče: Kdo neki je zvesti in modri oskrbnik, ki ga postavi gospodar nad družino svojo, naj jim daje odmerjeno hrano ob svojem času?

⁴³Blagor tistemu hlapcu, ki ga najde njegov gospodar, kadar pride, da tako dela.

⁴⁴Resnično vam pravim, da ga postavi nad vsem imetjem svojim.

⁴⁵Ako pa poreče ta hlapec v srcu svojem: Gospodar moj odlaša prihod svoj, in začne pretepati hlapce in dekle ter jesti in piti in pijančevati:

⁴⁶pride gospodar tega hlapca ob dnevu, ko ne pričakuje, in ob uri, katere ne ve, in ga preseka in delež mu dá med neverniki.

⁴⁷Tisti hlapec pa, ki je vedel voljo gospodarja svojega, pa se ni pripravil in tudi ni storil po volji njegovi, bo zelo tepen;

⁴⁸a tisti, ki je ni vedel, pa je storil, kar je kazni vredno, bo malo tepen. Od vsakogar, komur je dano mnogo, se bo mnogo zahtevalo; in komur so izročili mnogo, od tega bodo toliko več zahtevali.

⁴⁹Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kaj hočem, če že gori.

⁵⁰S krstom pa imam biti krščen, in kako bridko mi je, dokler se ne dopolni!

⁵¹Menite li, da sem prišel, da dam na zemljo mir? Nikakor, pravim vam, marveč razpor.

⁵²Kajti odslej jih bo pet v eni hiši razprtih, trije z dvema in dva s tremi;

⁵³oče se razpre s sinom in sin z očetom, mati s hčerjo in hči z materjo, tašča s snaho svojo in snaha s taščo.

⁵⁴Pravil je pa tudi množicam: Kadar vidite oblak, da se vzdiga od zahoda, precej pravite: Dež bo! In zgodi se tako.

⁵⁵In kadar čutite, da vleče jug, pravite: Vroče bo! In zgodi se.

⁵⁶Hinavci, lice zemlje in neba veste presojati, kako pa, da tega časa ne veste presojati?

⁵⁷Zakaj pa tudi sami od sebe ne sodite, kar je prav?

⁵⁸Zato ko greš z nasprotnikom svojim k poglavarju, potrudi se po poti, da se ga rešiš, da te morda ne privleče k sodniku, in sodnik te izroči biriču, in birič te vrže v ječo.

⁵⁹Pravim ti, nikakor ne prideš iz nje, dokler ne plačaš tudi zadnjega vinarja.