Luka 10

¹§ Po teh besedah je Gospod določil tudi drugih sedemdeset in jih poslal po dva in dva pred seboj v vsako mesto in kraj, kamor bi sam prišel.

²Zato jim je rekel: »Žetev je resnično velika, toda delavcev je malo. Prosite torej Gospoda žetve, da bi poslal delavce na svojo žetev.

³Pojdite [po] svojih poteh. Glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove.

⁴Ne nosite niti mošnje niti malhe niti čevljev in po poti ne pozdravljajte nobenega človeka.

⁵In v katerokoli hišo vstopite, najprej recite: ›Mir bodi tej hiši.‹

⁶In če bo tam sin miru, bo vaš mir počival na njej; če ne, se bo ponovno obrnil k vam.

⁷In v isti hiši ostanite, jejte in pijte te stvari, ki vam jih dajo, kajti delavec je vreden svojega plačila. Ne hodite od hiše do hiše.

⁸In v katerokoli mesto vstopite in vas sprejmejo, jejte te stvari, ki so postavljene pred vas

⁹in ozdravljajte bolne, ki so v njem in govorite jim: ›Božje kraljestvo je prišlo blizu k vam.‹

¹⁰Toda v katerokoli mesto vstopite in vas ne sprejmejo, pojdite po svojih poteh ven na ulice le-tega in recite:

¹¹›Celo prav [ta] prah iz vašega mesta, ki se je [trdno] prilepil na nas, otresamo zoper vas. Vendar pa bodite prepričani o tem, da je Božje kraljestvo prišlo blizu k vam.‹

¹²Toda povem vam, da bo na tisti dan bolj znosno za Sódomo kakor za to mesto.

¹³Gorje ti, Horazín! Gorje ti, Betsajda! Kajti če bi bila ta mogočna dela, ki so bila storjena v tebi, storjena v Tiru in Sidónu, bi se že davno pokesala, sedeč v vrečevini in pepelu.

¹⁴Toda ob sodbi bo bolj znosno za Tir in Sidón kakor za vaju.

¹⁵In ti Kafarnáum, ki si vzvišen do neba, boš pahnjen navzdol do pekla.

¹⁶Kdor posluša vas, posluša mene; kdor pa prezira vas, prezira mene; in kdor prezira mene, prezira tistega, ki me je poslal.«

¹⁷§ In sedemdeset se jih je ponovno vrnilo z radostjo, rekoč: »Gospod, celó hudiči so nam pokorni v tvojem imenu.«

¹⁸Rekel jim je: »Gledal sem Satana kakor bliskanje pasti z neba.

¹⁹§ Glejte, dajem vam oblast, da stopate na kače in škorpijone in čez vso sovražnikovo oblast in nič vam ne bo na kakršenkoli način škodilo.

²⁰Vendar se ne veselite tega, da so vam duhovi podrejeni, temveč se raje veselite, ker so vaša imena zapisana v nebesih.«

²¹V tej uri se je Jezus razveselil v duhu in rekel: »Zahvaljujem se ti, oh Oče, Gospodar neba in zemlje, da si te besede skril pred modrimi in razsodnimi, razodel pa si jih otročičem. Točno tako, Oče, kajti tako je bilo videti dobro v tvojih očeh.

²²Vse stvari so mi izročene od mojega Očeta in noben človek ne ve, kdo je Sin, razen Očeta in kdo je Oče, razen Sina in tistega, ki mu ga bo Sin razodel.«

²³In obrnil se je k svojim učencem in na samem rekel: »Blagoslovljene so oči, ki vidijo stvari, ki jih vi vidite,

²⁴kajti povem vam, da je mnogo prerokov in kraljev želelo videti te stvari, ki jih vi vidite, pa jih niso videli, in slišati te besede, ki jih vi slišite, pa jih niso slišali.«

²⁵In glej, nek izvedenec v postavi je vstal ter ga skušal, rekoč: »Učitelj, kaj naj storim, da podedujem večno življenje?«

²⁶Rekel mu je: »Kaj je zapisano v postavi? Kako bereš?«

²⁷In ta odgovori in reče: »Gospoda svojega Boga boš ljubil z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo in z vso svojo močjo in z vsem svojim mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe.«

²⁸In rekel mu je: »Prav si odgovoril. To delaj in boš živel.«

²⁹Toda ker je hotel opravičiti samega sebe, je Jezusu rekel: »In kdo je moj bližnji?«

³⁰In Jezus mu odgovori ter reče: »Neki človek je šel iz Jeruzalema navzdol v Jeriho in padel med tatove, ki so mu slekli njegova oblačila in ga ranili in odšli ter ga pustili napol mrtvega.

³¹In po naključju pride dol po tej poti nek duhovnik; in ko ga je zagledal, je po drugi strani šel mimo.

³²In podobno je Lévijevec, ko je bil na tem kraju, prišel ter pogledal nanj in šel mimo po drugi strani.

³³Toda nek Samarijan, ki je potoval, je prišel tja, kjer je bil, in ko ga je zagledal, je imel do njega sočutje

³⁴in šel k njemu ter povezal njegove rane, izlivajoč vanje olja in vina in ga namestil na svojo lastno žival ter ga privedel do gostišča in zanj poskrbel.

³⁵In naslednjega dne, ko je odšel, je vzel ven dva denarja in ju dal gostilničarju ter mu rekel: ›Poskrbi zanj in karkoli porabiš več, ti bom poplačal, ko ponovno pridem.‹

³⁶›Kaj meniš, kateri torej od teh treh je bil bližnji temu, ki je padel med tatove?‹«

³⁷In ta je rekel: »Kdor mu je izkazal usmiljenje.« Potem mu je Jezus rekel: »Pojdi in ti delaj enako.«

³⁸Pripetilo se je torej, ko so šli, da je vstopil v neko vas in neka ženska, po imenu Marta, ga je sprejela v svojo hišo.

³⁹In imela je sestro, po imenu Marija, ki je prav tako sedla k Jezusovim stopalom in poslušala njegovo besedo.

⁴⁰Toda Marta je bila obremenjena glede tolikšne postrežbe in je prišla k njemu ter rekla: »Gospod, ti ni mar, da me je moja sestra pustila, da sama strežem? Ukaži ji vendar, naj mi pomaga.«

⁴¹§ Jezus pa je odgovoril ter ji rekel: »Marta, Marta, vznemirjaš se in skrbiš glede mnogih stvari.

⁴²Toda ena stvar je potrebna in Marija si je izbrala ta dobri del, ki od nje ne bo odvzet.«

Luka 10

¹Potem pa izvoli Gospod še drugih sedemdeset in jih pošlje po dva in dva pred obličjem svojim v vsako mesto ali kraj, kamor je imel sam priti.

²In pravil jim je: Žetve je sicer mnogo, ali delavcev malo; prosite Gospodarja žetve, naj pošlje delavcev na žetev svojo.

³Pojdite! Glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove.

⁴Ne nosite mošnje, ne torbe, ne obuvala, in nikogar na poti ne pozdravljajte.

⁵V katerokoli hišo pa pridete, najprej recite: Mir tej hiši!

⁶In če je tu sin miru, bo počival mir vaš na njem; če pa ne, se vrne zopet k vam.

⁷A v tej hiši ostanite in jejte in pijte, kar imajo; kajti vreden je delavec plačila svojega. Ne prehajajte iz hiše v hišo.

⁸In v katerokoli mesto pridete in vas sprejmo, jejte, kar vam postavijo,

⁹in ozdravljajte bolnike, ki so v njem, in jim pravite: Približalo se je k vam kraljestvo Božje.

¹⁰A v katerokoli mesto pridete in vas ne sprejmo, pojdite na ulice njegove in recite:

¹¹Tudi prah iz vašega mesta, ki se nam je nog prijel, otresamo na vas; toda vedite to, da se je približalo kraljestvo Božje.

¹²Pravim vam, da bo Sodomi tisti dan laže nego temu mestu.

¹³Gorje ti, Korazin! gorje ti, Betsaida! zakaj, ko bi se bili v Tiru in Sidonu zgodili čudeži, ki so se zgodili v vaju, bi se bila davno, v raševniku in pepelu sedeč, izpokorila.

¹⁴Ali Tiru in Sidonu bo laže na sodbi nego vama.

¹⁵In ti, Kafarnavm, ali nisi bil povzdignjen do neba? a pahnjen boš do pekla!

¹⁶Kdor vas posluša, mene posluša, in kdor vas zaničuje, mene zaničuje, kdor pa mene zaničuje, zaničuje njega, ki me je poslal.

¹⁷Vrnejo se pa sedemdeseteri z veseljem, govoreč: Gospod, tudi zli duhovi so nam pokorni v imenu tvojem.

¹⁸On pa jim reče: Videl sem satana, da je padel z neba kakor blisk.

¹⁹Glejte, dal sem vam oblast, stopati na kače in škorpijone, in oblast nad vso silo sovražnikovo, in nič vam ne bo škodovalo.

²⁰Toda tega se ne veselite, da so vam duhovi pokorni; veselite se marveč, da so imena vaša zapisana v nebesih.

²¹V tisto uro se razveseli Jezus v svetem Duhu in reče: Hvalim te, Oče, Gospodar neba in zemlje! da si to skril modrim in razumnim in razodel nedoraslim; da, Oče, ker tako je bila volja tvoja.

²²Vse mi je izročil Oče moj, in nihče ne ve, kdo je Sin, razen Oče, in kdo je Oče, razen Sin in komurkoli hoče Sin razodeti.

²³In obrnivši se k učencem posebe, reče: Blagor očem, ki vidijo, kar vi vidite.

²⁴Kajti pravim vam, da je veliko prorokov in kraljev želelo videti, kar vi vidite, a niso videli, in slišati, kar vi slišite, a niso slišali.

²⁵In glej, učenik postave vstane in izkušajoč ga, reče: Učenik, kaj naj storim, da podedujem večno življenje?

²⁶On pa mu reče: V zakonu kaj je pisano? kako bereš?

²⁷On pa odgovori in reče: „Ljubi Gospoda, Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse moči svoje in iz vse pameti svoje, bližnjega svojega pa kakor samega sebe“.

²⁸Pa mu reče: Prav si odgovoril; to delaj, in živel boš.

²⁹On pa, hoteč samega sebe opravičiti, reče Jezusu: In kdo je moj bližnji?

³⁰Jezus odgovori in reče: Neki človek je šel iz Jeruzalema doli v Jeriho in zajde med razbojnike, ki ga tudi slečejo in ranijo ter odidejo, pustivši ga napol mrtvega.

³¹Po naključbi pa pride neki duhovnik doli po tisti poti, in ko ga vidi, gre mimo.

³²Enako pa pride tudi levit na tisto mesto in ko ga vidi, gre mimo.

³³Neki Samarijan pa, ko je tod potoval, pride do njega, in ko ga ugleda, se mu zasmili,

³⁴in pristopi ter mu obveže rane in vlije vanje olja in vina; in posadivši ga na svoje živinče, ga pripelje v gostilnico in poskrbi zanj.

³⁵Drugi dan pa vzame dva denarja iz mošnje in da gostilničarju in mu reče: Skrbi zanj, in karkoli več potrošiš, ti poplačam jaz, kadar se vrnem.

³⁶Kdo od teh treh, meniš, je bil bližnji temu, ki je zašel med razbojnike?

³⁷On pa reče: Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje. Jezus mu pa veli: Pojdi, tudi ti delaj enako!

³⁸Ko pa potujejo dalje, pride on v neko vas; a žena, po imenu Marta, ga sprejme v hišo svojo.

³⁹In ta je imela sestro, ki se je imenovala Marija, ki je tudi sedla k nogam Gospodovim in je poslušala besedo njegovo.

⁴⁰A Marta je bila zadržana, ker si je dala veliko opravka s postrežbo; ter pristopi in reče: Gospod, ali ti nič ni mar, da me je moja sestra samo pustila, da strežem? Reci ji torej, naj mi pomaga!

⁴¹Gospod pa odgovori in ji reče: Marta, Marta, skrbiš in trudiš se za mnogo;

⁴²le eno pa je potrebno. Marija si je izvolila dobri del, ki se ji ne odvzame.