Jozue 17

¹Tam je bil tudi žreb za Manásejev rod, kajti on je bil Jožefov prvorojenec. Namreč zaradi Manásejevega prvorojenca Mahírja, Gileádovega očeta, ker je bil bojevnik, zato je imel Gileád in Bašán.

²Tam je bil tudi žreb za preostanek Manásejevih otrok po njihovih družinah za otroke Abiézerja in za otroke Heleka in za otroke Asriéla in za otroke Sihema in za otroke Heferja in za otroke Šemidája. To so bili dečki Manáseja, Jožefovega sina po njihovih družinah.

³Toda Celofhád, sin Heferja, sin Gileáda, sin Mahírja, sin Manáseja, ni imel sinov, temveč hčere. To so imena njegovih hčera: Mahla, Noa, Hogla, Milka in Tirca.

⁴Prišle so blizu, pred duhovnika Eleazarja in pred Nunovega sina Józueta in pred prince, rekoč: »Gospod je zapovedal Mojzesu, da nam daste dediščino med našimi brati.« Zato jim je glede na Gospodovo zapoved dal dediščino med brati njihovega očeta.

⁵Tam je padlo deset deležev Manáseju, poleg gileádske in bašánske dežele, ki sta bili na drugi strani Jordana,

⁶kajti Manásejeve hčere so imele dediščino med njegovimi sinovi. Preostanek Manásejevih sinov pa je imel deželo Gileád.

⁷Manásejeva pokrajina je bila od Aserja do Mihmetáta, ki leži pred Sihemom. Meja je potekala vzdolž desne roke do prebivalcev En Tapúaha.

⁸Torej Manáse je imel deželo Tapúah, toda Tapúah na Manásejevi meji je pripadal Efrájimovim otrokom

⁹in pokrajina se je spustila k reki Kano, južno od reke; ta Efrájimova mesta so med Manásejevimi mesti. Tudi Manásejeve pokrajine so bile na severni strani reke in njihovi izhodi so bili pri morju.

¹⁰Proti jugu je bilo Efrájimovo in proti severu je bilo Manásejevo in morje je njegova meja in na severu sta se srečala v Aserju in na vzhodu v Isahárju.

¹¹Manáse je imel v Isahárju in v Aserju Bet Šeán in njegova mesta, Jibleám in njegova mesta, prebivalce Dora in njegova mesta, prebivalce En Dora in njegova mesta, prebivalce Taanáha in njegova mesta in prebivalce Megída ter njegova mesta, torej tri dežele.

¹²Vendar Manásejevi otroci niso mogli napoditi prebivalcev teh mest, temveč so v tej deželi hoteli prebivati Kánaanci.

¹³Vendar se je pripetilo, ko so Izraelovi otroci postali močni, da so Kánaance podvrgli davku, toda niso jih popolnoma pognali ven.

¹⁴Jožefovi otroci so spregovorili Józuetu, rekoč: »Zakaj si mi dal, da podedujem samo en žreb in en delež, glede na to, da sem veliko ljudstvo, ker me je Gospod doslej blagoslavljal?«

¹⁵Józue jim je odgovoril: »Če si veliko ljudstvo, potem se dvigni v gozdnato deželo in tam posekaj zase, v deželi Perizéjcev in velikanov, če je gora Efrájim zate preozka.«

¹⁶Jožefovi otroci so rekli: »Hrib ni dovolj za nas in vsi Kánaanci, ki prebivajo v dolinski deželi, imajo vozove iz železa, tako tisti, ki so iz Bet Šeána in njegovih mest in tisti, ki so iz doline Jezreél.«

¹⁷Józue je spregovoril Jožefovi hiši, torej Efrájimu in Manáseju, rekoč: »Ti si veliko ljudstvo in imaš veliko moč. Ne boš imel samo enega deleža.

¹⁸Toda gora bo tvoja, kajti to je les in ti ga boš posekal in dohodek od tega bo tvoj, kajti napodil boš Kánaance, čeprav imajo železne vozove in čeprav so močni.«

Jozue 17

¹In to je bil delež Manasejevemu rodu – kajti on je bil Jožefov prvenec –: Mahirju, Manasejevemu prvencu, očetu Gileadovemu, sta se pridelila Gilead in Basan, zato ker je bil vojščak.

²Drugi Manasejevi sinovi so dobili tudi delež po svojih rodovinah, namreč otroci Abiezerjevi, otroci Helekovi, otroci Asrielovi, otroci Sihemovi, otroci Heferjevi in otroci Semidovi: to so bili moški potomci Manaseja, sinu Jožefovega, po svojih rodovinah.

³Ali Zelofad, sin Heferja, sina Gileada, sina Mahirja, sina Manaseja, ni imel sinov, ampak hčere, in njih imena so ta: Mahla, Noa, Hogla, Milka in Tirza.

⁴Te stopijo pred duhovnika Eleazarja in pred Jozueta, sina Nunovega, in pred kneze in reko: Gospod je zapovedal Mojzesu, naj nam da dediščino med našimi brati. Zato jim je dal po zapovedi Gospodovi dediščino med brati njih očeta.

⁵In tako je pripadlo Manaseju deset delov razen Gileadske dežele in Basana, ki je vzhodno od Jordana;

⁶kajti Manasejeve hčere so prejele dediščino med njegovimi sinovi, Gileadska dežela pa je pripadla drugim Manasejevim sinovom.

⁷In Manasejeva meja je šla od Aserja do Mikmetata, ki je pred Sihemom, in je šla dalje na desno k prebivalcem Entapuaha.

⁸Kajti pokrajina Tapuah je bila Manasejeva, ali Tapuah ob Manasejevi meji je bil Efraimovih sinov.

⁹Potem je šla meja doli k potoku Kani, južno od potoka; ta mesta so bila Efraimova sredi med Manasejevimi mesti. Pokrajina Manasejeva pa je bila na severni strani potoka in njen konec je bil pri morju:

¹⁰južno je bila Efraimova, severno pa Manasejeva, in morje mu je bilo v mejo; do Aserja se je raztezala proti severu in do Isaharja proti jutru.

¹¹Manase pa je imel v Isaharju in v Aserju: Betsean in njemu podložne vasi in Ibleam in njemu podložne vasi, in prebivalce v Doru in njih podložne vasi in prebivalce v Endoru in njih podložne vasi in prebivalce v Taanahu in njih podložne vasi in prebivalce v Megidu in njih podložne vasi, tiste tri višine.

¹²Toda Manasejevi sinovi niso mogli pregnati prebivalcev tistih mest, in Kanaancem se je zljubilo ostati v tej deželi.

¹³Ko pa so se ojačili Izraelovi sinovi, so podvrgli Kanaance davku, a jih niso dočista pregnali.

¹⁴Jožefovi sinovi pa so govorili z Jozuetom in rekli: Zakaj si dal meni samo en delež in del v dediščino, ko sem vendar veliko ljudstvo, ker me je doslej blagoslovil Gospod?

¹⁵In Jozue jim reče: Ako si veliko ljudstvo, pojdi gori v gozd in si iztrebi ondi v deželi Ferizejcev in Refaimov, ko ti je Efraimsko gorovje pretesno.

¹⁶A Jožefovi sinovi reko: To gorovje nam ne bode zadosti; vsi Kanaanci pa, ki prebivajo v ravnini, imajo železne vozove, i oni, ki so v Betseanu in njemu podložnih mestih, i oni, ki so na Jezreelski ravnini.

¹⁷Tedaj reče Jozue Jožefovi hiši, Efraimu in Manaseju: Veliko si ljudstvo in veliko imaš moč, ne boš imel le enega deleža,

¹⁸ampak gorovje bodi tvoje; ker pa je gozd, posekaj ga in do koncev gozda bodi tvoje; zakaj ti preženeš Kanaance, čeprav imajo železne vozove in čeprav so močni.