Jeremija 29

¹Torej to so besede pisma, ki ga je prerok Jeremija poslal iz Jeruzalema preostanku starešin, ki so bili odvedeni ujeti, duhovnikom, prerokom in vsem ljudstvu, ki jih je Nebukadnezar ujete odvedel iz Jeruzalema v Babilon

²(potem so bili kralj Jehoníja, kraljica, evnuhi, princi iz Juda in Jeruzalema ter tesarji in kovači odvedeni iz Jeruzalema)

³po roki Šafánovega sina Elasá in Hilkijájevega sina Gemarjá (katera je Judov kralj Sedekíja poslal v Babilon k babilonskemu kralju Nebukadnezarju), rekoč:

⁴»Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog, vsem, ki so odvedeni ujeti, ki sem jim povzročil, da so odvedeni proč iz Jeruzalema v Babilon:

⁵›Zgradite si hiše in prebivajte v njih, zasajajte vrtove in jejte njihov sad,

⁶jemljite si žene in zaplodite sinove ter hčere, in vzemite žene za svoje sinove in svoje hčere dajte soprogom, da bodo lahko rodile sinove in hčere, da boste tam lahko povečani in ne zmanjšani.

⁷Iščite mir mestu, kamor sem vam povzročil, da ste bili odvedeni ujeti in zanj molite h Gospodu, kajti v njegovem miru boste vi imeli mir.‹

⁸Kajti tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: »Naj vas vaši preroki in vaši vedeževalci, ki so v vaši sredi, ne zavajajo, niti ne prisluhnite svojim sanjam, ki ste jim povzročili, da so sanjane.

⁹Kajti lažno vam prerokujejo v mojem imenu. Nisem jih poslal,« govori Gospod.

¹⁰Kajti tako govori Gospod: »Da vas bom po tem, ko bo v Babilonu dovršenih sedemdeset let, obiskal in izvêdel svojo dobro besedo napram vam, v tem, da povzročim, da se vrnete na ta kraj.

¹¹Kajti poznam misli, ki jih mislim napram vam,« govori Gospod, »misli miru in ne zla, da vam dam pričakovan konec.

¹²Takrat boste klicali k meni in boste šli in molili k meni in vam bom prisluhnil.

¹³Iskali me boste in me našli, ko me boste iskali z vsem svojim srcem.

¹⁴Dal se vam bom najti,« govori Gospod, »in vaše ujetništvo bom odvrnil proč in zbral vas bom izmed vseh narodov in iz vseh krajev, kamor sem vas pregnal,« govori Gospod, »in jaz vas bom ponovno privedel na kraj, od koder sem vam povzročil, da ste bili odvedeni ujeti.

¹⁵Ker ste rekli: ›Gospod nam je v Babilonu vzdignil preroke;‹

¹⁶vedite, da tako govori Gospod o kralju, ki sedi na Davidovem prestolu in o vsemu ljudstvu, ki prebiva v tem mestu in o vaših bratih, ki niso šli z vami naprej v ujetništvo;«

¹⁷tako govori Gospod nad bojevniki: »Poglejte, nadnje bom poslal meč, lakoto in kužno bolezen in naredil jih bom kot ogabne fige, ki se ne morejo pojesti, ker so tako zle.

¹⁸Preganjal jih bom z mečem, z lakoto in s kužno boleznijo in izročil jih bom, da bodo odstranjeni k vsem kraljestvom zemlje, da bodo prekletstvo, osuplost, posmeh in graja med vsemi narodi, kamor sem jih pregnal,

¹⁹ker niso prisluhnili mojim besedam,« govori Gospod, »ki sem jim jih pošiljal po svojih služabnikih prerokih, jih zgodaj vzdigoval in pošiljal; toda vi niste hoteli poslušati,« govori Gospod.

²⁰»Poslušajte torej besedo od Gospoda, vsi vi iz ujetništva, ki sem vas poslal iz Jeruzalema v Babilon.

²¹Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog o Kolajájevemu sinu Ahábu, in o Maasejájevemu sinu Sedekíju, ki vam prerokujeta laž v mojem imenu: ›Glejte, izročil ju bom v roko babilonskega kralja Nebukadnezarja in ta ju bo ubil pred vašimi očmi.‹

²²Od njiju bo vse Judovo ujetništvo, ki je v Babilonu, povzelo prekletstvo, rekoč: ›Gospod naj ti stori kakor Sedekíju in kakor Ahábu, ki ju je babilonski kralj pekel na ognju,

²³ker sta zagrešila podlost v Izraelu in zagrešila zakonolomstvo z ženami svojih sosedov in v mojem imenu govorila lažnive besede, ki jima jih nisem zapovedal. Celo vedel sem in sem priča,‹ govori Gospod.

²⁴›Tako boš tudi ti govoril Šemajáju Nehelaméjcu, rekoč:

²⁵›Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog, rekoč: ›Ker si v svojem imenu poslal pisma vsemu ljudstvu, ki so v Jeruzalemu in k duhovniku Cefanjáju, Maasejájevemu sinu in vsem duhovnikom, rekoč:

²⁶›Gospod te je postavil za duhovnika namesto duhovnika Jojadája, da bi bili častniki v Gospodovi hiši, za vsakega človeka, ki je zmešan in se dela preroka, da ga bi vtaknil v ječo in v klade.

²⁷Zdaj torej, zakaj nisi grajal Jeremija iz Anatóta, ki se vam dela prerok?

²⁸Kajti zato je poslal k nam v Babilon, rekoč: ›To ujetništvo je dolgo. Zgradite si hiše in prebivajte v njih, zasadite vrtove in jejte sad od njih.‹«

²⁹Duhovnik Cefanjá je to pismo prebral v ušesa preroka Jeremija.

³⁰Potem je prišla Gospodova beseda Jeremiju, rekoč:

³¹»Pošlji k vsem tem iz ujetništva, rekoč: ›Tako govori Gospod glede Šemajája Nehelaméjca: ›Zato, ker je ta Šemajá prerokoval zoper vas, pa ga nisem poslal jaz in vam je storil, da zaupate v laž,

³²zato tako govori Gospod: ›Glejte, kaznoval bom Šemajája Nehelaméjca in njegovo seme. Ne bo imel človeka, da prebiva med tem ljudstvom; niti ne bo gledal dobrega, ki ga bom storil za svoje ljudstvo,‹ govori Gospod; ›ker je učil upor zoper Gospoda.‹«

Jeremija 29

¹To pa so besede pisma, ki ga je poslal prorok Jeremija iz Jeruzalema ostalim starejšinam preseljencev in duhovnikom in prorokom in vsemu ljudstvu, ki ga je bil odpeljal Nebukadnezar iz Jeruzalema v Babilon

²(ko je odšel iz Jeruzalema, Jekonija kralj in kraljica in dvorniki, knezi iz Jude in Jeruzalema, in rokodelci in kovači),

³po Elasu, sinu Safanovem, in Gemariju, sinu Hilkijevem, ki ju je poslal Zedekija, kralj Judov, v Babilon h kralju Nebukadnezarju, in se je glasilo:

⁴Tako pravi Gospod nad vojskami, Bog Izraelov, vsem preseljencem, ki sem jih dal odpeljati iz Jeruzalema v Babilon:

⁵Zidajte hiše in prebivajte v njih; sadite vrtove in uživajte njih sad.

⁶Jemljite žene in rodite sinove in hčere, dobivajte tudi sinom svojim žene in svoje hčere možite, da rode sinove in hčere, in množite se in se ne manjšajte.

⁷In iščite blaginje tistemu mestu, kamor sem vas preselil, in prosite zanje Gospoda; ker v blaginji njegovi bode vam blaginja.

⁸Kajti tako pravi Gospod nad vojskami, Bog Izraelov: Naj vas ne varajo vaši proroki, ki so med vami, in vedeži vaši; in ne poslušajte svojih sanj, ki si jih sami radi sanjate.

⁹Zakaj krivo vam oni prorokujejo v mojem imenu; nisem jih poslal, govori Gospod.

¹⁰Kajti tako pravi Gospod: Brž ko se izpolni Babilonu sedemdeset let, vas obiščem in vam izpolnim tisto svojo besedo predobro in vas pripeljem nazaj v ta kraj.

¹¹Zakaj jaz dobro vem misli, ki jih mislim za vas, govori Gospod, misli o miru, ne pa o nadlogi, da vam dam srečen konec in upanje.

¹²In klicali me boste in pojdete molit k meni, in uslišim vas.

¹³In ko me boste iskali, me najdete, ker boste vprašali po meni iz vsega srca svojega,

¹⁴in dal se bom najti vam, govori Gospod. In pripeljem nazaj ujetnike vaše in vas zberem izmed vseh narodov in iz vseh krajev, kamor sem vas pregnal, govori Gospod, in vas pripeljem nazaj v ta kraj, odkoder sem vas preselil v sužnost.

¹⁵Ker pravite: Obudil nam je Gospod proroke v Babilonu –

¹⁶zato pravi tako Gospod o kralju, ki sedi na prestolu Davidovem, in o vsem ljudstvu, ki prebiva v tem mestu, o vaših bratih, ki niso šli z vami v sužnost,

¹⁷tako pravi Gospod nad vojskami: Glejte, jaz pošljem nadnje meč, lakoto in kugo in jih naredim, da bodo kakor smokve ostudne, ki jih ni moči jesti, tako so slabe.

¹⁸In preganjal jih bom z mečem, lakoto in kugo, in dam jih v pestenje vsem kraljestvom na zemlji, v preklinjanje in strmenje ter v zasmehovanje in zasramovanje pri vseh narodih, kamor jih preženem:

¹⁹zato ker niso poslušali besed mojih, govori Gospod, s katerimi sem k njim pošiljal hlapce svoje, proroke, od ranega jutra in neprenehoma; tudi vi niste poslušali, govori Gospod.

²⁰Vi torej čujte besedo Gospodovo, vsi preseljenci, ki sem jih poslal iz Jeruzalema v Babilon.

²¹Tako pravi Gospod nad vojskami, Bog Izraelov, o Ahabu, sinu Kolajevem, in o Zedekiju, sinu Maasejevem, ki vam laž prorokujeta v mojem imenu: Glej, jaz ju dam v roko Nebukadnezarju, kralju babilonskemu, da ju umori pred vašimi očmi.

²²In od njiju se vzame kletev pri vseh preseljencih Judovih, ki so v Babilonu, da bodo govorili: Stóri s teboj Gospod kakor z Zedekijem in Ahabom, ki ju je kralj babilonski pekel na ognju!

²³zato ker sta storila nesramnost v Izraelu, prešeštvujoč s prijateljev svojih ženami in govoreč lažnive besede v mojem imenu, česar jima nisem ukazal. Jaz pa vem za to in sem priča, govori Gospod.

²⁴Semaju Nehelamljanu pa govóri in veli:

²⁵Tako pravi Gospod nad vojskami, Bog Izraelov, rekoč: Zato ker si poslal v imenu svojem pismo vsemu ljudstvu, ki je v Jeruzalemu, in Zefaniju, sinu Maasejevemu, duhovniku, in vsem duhovnikom in si rekel:

²⁶Gospod te je postavil za duhovnika namesto Jojada duhovnika, da bodo nadzorniki v hiši Gospodovi zoper vsakega blaznega moža, ki se dela proroka, da ga deneš v klado in v ječo.

²⁷Zdaj torej, zakaj nisi pokaral Jeremija Anatotčana, ki vam prorokuje?

²⁸ker je vsled tega poslal k nam v Babilon s sporočilom: Dolga bo še sužnost; zidajte hiše in prebivajte v njih, in sadite vrtove in uživajte njih sad...

²⁹Bral je pa Zefanija, duhovnik, to pismo, da je slišal prorok Jeremija.

³⁰In prišla je beseda Gospodova Jeremiju, veleč:

³¹Pošlji k vsem preseljencem in sporoči: Tako pravi Gospod o Semaju Nehelamljanu: Ker vam prorokuje Semaja, dasi ga jaz nisem poslal, in stavi vaše upanje na lažnivost,

³²zato pravi Gospod tako: Glej, jaz bom kaznoval Semaja Nehelamljana in seme njegovo: ne bo imel nikogar, ki bi prebival sredi tega ljudstva, in ne bo videl dobrote, ki jo storim svojemu ljudstvu, govori Gospod, ker je odpad svetoval zoper Gospoda.