Janez 3

¹Bil je človek izmed farizejev, po imenu Nikodém, vladar Judov.

²Ta isti je ponoči prišel k Jezusu in mu rekel: »Rabi, vemo, da si učitelj, ki je prišel od Boga, kajti noben človek ne more delati teh čudežev, ki jih delaš ti, razen če ni Bog z njim.«

³Jezus je odgovoril in mu rekel: »Resnično, resnično, povem ti: ›Razen če se človek ponovno ne rodi, ne more videti Božjega kraljestva.‹«

⁴Nikodém mu reče: »Kako je lahko človek ponovno rojen, ko je star? Ali lahko drugič vstopi v maternico svoje matere in se rodi?«

⁵Jezus je odgovoril: »Resnično, resnično, povem ti: ›Razen če se človek ne rodi iz vode in iz Duha, ne more vstopiti v Božje kraljestvo.‹

⁶To, kar je rojeno iz mesa, je meso, in to, kar je rojeno iz Duha, je duh.

⁷Ne čudi se, da sem ti rekel: ›Morate se ponovno roditi.‹

⁸Veter piha, kjer želi in slišiš zvok le-tega, toda ne moreš povedati, od kod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.«

⁹Nikodém je odgovoril in mu rekel: »Kako so te stvari mogoče?«

¹⁰Jezus je odgovoril in mu rekel: »Ali si ti učitelj Izraelu, pa ne veš teh stvari?

¹¹Resnično, resnično, povem ti: ›Mi govorimo to, kar vemo in pričujemo to, kar smo videli, vi pa našega pričevanja ne sprejemate.

¹²Če sem vam govoril zemeljske stvari in niste verovali, kako boste verovali, če vam povem o nebeških stvareh?

¹³§ In noben človek se ni dvignil v nebesa, razen tisti, ki je prišel dol iz nebes, celó Sin človekov, ki je v nebesih.

¹⁴In kakor je Mojzes povzdignil kačo v divjini, točno tako mora biti povzdignjen Sin človekov,

¹⁵§ da se, kdorkoli veruje vanj, ne bo pogubil, temveč bo imel večno življenje.

¹⁶§ Kajti Bog je tako ljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da kdorkoli veruje vanj, se ne bo pogubil, temveč bo imel večno življenje.

¹⁷Kajti Bog svojega Sina ni poslal na svet, da svet obsodi, temveč, da bi bil svet po njem lahko rešen.

¹⁸Kdor veruje vanj, ni obsojen, toda kdor ne veruje, je že obsojen, ker ni veroval v ime edinorojenega Božjega Sina.

¹⁹In to je obsodba, da je svetloba prišla na svet, ljudje pa so raje ljubili temo kakor svetlobo, ker so bila njihova dejanja hudobna.

²⁰Kajti vsak, kdor počne zlo, sovraži svetlobo niti ne prihaja k svetlobi, da njegova dejanja ne bi bila pograjana.

²¹Toda kdor ravna po resnici, prihaja k svetlobi, da bi se njegova dejanja lahko razodela, da so narejena v Bogu.‹«

²²Po teh besedah so prišli Jezus in njegovi učenci v judejsko deželo in z njimi je ostal tam ter krščeval.

²³Pa tudi Janez je krščeval v Enónu blizu Salíma, ker je bilo tam veliko vode; in prihajali so in bili so krščeni.

²⁴Kajti Janez še ni bil vržen v ječo.

²⁵Potem je med nekaterimi Janezovimi učenci in Judi nastalo pričkanje glede očiščevanja.

²⁶In prišli so k Janezu ter mu rekli: »Rabi, kdor je bil s teboj onstran Jordana, o katerem prinašaš pričevanje, glej, isti krščuje in vsi ljudje prihajajo k njemu.«

²⁷Janez je odgovoril in rekel: »Človek ne more ničesar prejeti, razen če mu ni dano iz nebes.

²⁸Vi sami mi prinašate pričevanje, da sem rekel: ›Jaz nisem Kristus, temveč, da sem poslan pred njim.‹

²⁹Kdor ima nevesto, je ženin, toda ženinov prijatelj, ki stoji in ga posluša, se silno razveseljuje zaradi ženinovega glasu. Ta moja radost je torej dopolnjena.

³⁰On mora rasti, toda jaz se moram manjšati.

³¹Kdor prihaja od zgoraj, je nad vsem. Kdor je z zemlje, je zemeljski in govori zemeljsko. Kdor prihaja iz nebes, je nad vsem.

³²Kar je videl in slišal, to pričuje in noben človek ne sprejema njegovega pričevanja.

³³Kdor je sprejel njegovo pričevanje, je pristavil k njegovemu pečatu, da je Bog resničen.

³⁴Kajti tisti, ki ga je Bog poslal, govori Božje besede, kajti Bog mu ne daje Duha na mero.

³⁵Oče ljubi Sina in mu je vse stvari dal v njegovo roko.

³⁶Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; kdor pa ne veruje Sinu, ne bo videl življenja, temveč na njem ostaja Božji bes.«

Janez 3

¹Bil pa je človek med farizeji, Nikodem po imenu, poglavar Judov.

²Ta pride k Jezusu po noči in mu reče: Rabi! vemo, da si od Boga prišel kot učenik; zakaj nihče ne more delati teh znamenj, ki jih ti delaš, če Bog ni ž njim.

³Jezus odgovori in mu reče: Resnično, resnično ti pravim: Če se kdo na novo ne rodi, ne more videti kraljestva Božjega.

⁴Reče mu Nikodem: Kako se more človek roditi, ko je star? Ali more drugič iti v telo matere svoje in se roditi?

⁵Jezus odgovori: Resnično, resnično ti pravim: Če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v kraljestvo Božje.

⁶Kar se je rodilo iz mesa, je meso, in kar se je rodilo iz Duha, je duh.

⁷Ne čudi se, da sem ti rekel: Treba se vam je na novo roditi.

⁸Veter veje, kjer hoče, in glas njegov slišiš, pa ne veš, odkod prihaja in kam gre: tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.

⁹Nikodem odgovori in mu reče: Kako se more to zgoditi?

¹⁰Jezus pa odgovori in mu reče: Ti si učenik Izraelov, in tega ne veš?

¹¹Resnično, resnično ti pravim: Kar vemo, govorimo, in kar smo videli, pričamo, ali pričevanja našega ne sprejemate.

¹²Če vam pravim pozemeljske reči, in ne verujete, kako boste verovali, če vam bom pravil nebeške?

¹³In nihče ni stopil v nebesa, razen kdor je prišel iz nebes, Sin človekov, ki je v nebesih.

¹⁴In kakor je Mojzes povišal kačo v puščavi, tako mora biti povišan Sin človekov,

¹⁵da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje.

¹⁶Kajti tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje.

¹⁷Bog namreč ni poslal Sina svojega na svet, da bi svet sodil, marveč da se svet zveliča po njem.

¹⁸Kdor veruje vanj, ne bo sojen; kdor ne veruje, je že obsojen, ker ni veroval v ime edinorojenega Sina Božjega.

¹⁹Sodba je pa to, da je luč prišla na svet, ali ljudje so bolj ljubili temo nego luč: zakaj njih dela so bila hudobna.

²⁰Vsak namreč, kdor dela hudobno, sovraži luč in ne hodi k luči, da se ne karajo dela njegova;

²¹kdor pa dela resnico, hodi k luči, da se razodenejo dela njegova, ker so v Bogu storjena.

²²Potem pride Jezus in učenci njegovi v Judejsko deželo, in tu prebiva ž njimi in krščuje.

²³Krščeval je pa tudi Janez v Enonu blizu Salima, ker je bilo tam mnogo vode, in ljudje so prihajali in se dali krstiti.

²⁴Janez namreč še ni bil vržen v ječo.

²⁵Nastane torej prepir med učenci Janezovimi in nekim Judom o očiščevanju.

²⁶In pridejo k Janezu in mu reko: Rabi! ta, ki je bil s teboj onkraj Jordana, ki si zanj ti pričal, glej, ta krščuje in vsi gredo k njemu.

²⁷Janez odgovori in reče: Človek ne more ničesar vzeti, če mu ni dano iz nebes.

²⁸Vi sami ste mi priče, da sem rekel: Jaz nisem Kristus, ali poslan sem pred njim.

²⁹Kdor ima nevesto, je ženin; prijatelj pa ženinov, ki stoji in ga posluša, se srčno veseli glasu ženinovega. To veselje moje je torej dopolnjeno.

³⁰On mora rasti, jaz pa se manjšati.

³¹Kdor prihaja od zgoraj, ta je nad vsemi. Kdor je iz zemlje, je pozemski in govori zemske reči. Kdor je prišel iz nebes, ta je nad vsemi,

³²in kar je videl in slišal, to priča: a njegovega pričevanja nihče ne sprejema.

³³Kdor je sprejel njegovo pričevanje, je potrdil, da je Bog resničen.

³⁴Kajti ta, ki ga je poslal Bog, govori besede Božje: zakaj njemu Bog ne daje Duha na mero.

³⁵Oče ljubi sina, in vse mu je dal v roko.

³⁶Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; a kdor je neveren Sinu, ne bo videl življenja, ampak jeza Božja ostane na njem.