Janez 21

¹Po teh stvareh je Jezus sebe učencem ponovno prikazal pri Tiberijskem morju in sebe je prikazal na ta način.

²Tam so bili skupaj Simon Peter in Tomaž, imenovan Dvojček in Natánael iz galilejske Kane in Zebedejeva sinova ter dva druga izmed njegovih učencev.

³Simon Peter jim reče: »Grem na ribolov.« Dejali so mu: »Tudi mi gremo s teboj.« Odšli so in takoj vstopili na ladjo, pa tisto noč niso ničesar ujeli.

⁴Toda sedaj, ko je torej prišlo jutro, je na obali stal Jezus, toda učenci niso vedeli, da je bil Jezus.

⁵Potem jim Jezus reče: »Otroci, imate kaj hrane?« Odgovorili so mu: »Ne.«

⁶In rekel jim je: »Vrzite mrežo na desno stran ladje in boste našli.« Zato so jo vrgli, pa je torej niso mogli izvleči zaradi množice rib.

⁷Ta učenec, ki ga je Jezus ljubil, reče torej Petru: »Gospod je.« Takoj ko je Simon Peter slišal, da je bil to Gospod, si je k sebi opasal svoj ribiški plašč (kajti bil je nag) in se vrgel v morje.

⁸Ostali učenci pa so prišli na majhni ladji; (kajti niso bili daleč od kopnega, temveč kot bi bilo dvesto komolcev) ter vlekli mrežo z ribami.

⁹Takoj ko so prišli h kopnini, so tam zagledali žerjavico in na njej položeno ribo ter kruh.

¹⁰Jezus jim reče: »Prinesite od rib, ki ste jih pravkar ujeli.«

¹¹Simon Peter se je povzpel in potegnil mrežo, polno velikih rib, sto triinpetdeset, na kopno; in četudi jih je bilo vseh tako mnogo, se mreža vendarle ni strgala.

¹²Jezus jim reče: »Pridite in obedujte.« Nihče izmed učencev pa si ga ni drznil vprašati: »Kdo si?« ker so vedeli, da je bil Gospod.

¹³Jezus potem pride in vzame kruh in jim ga daje ter prav tako ribo.

¹⁴To je sedaj tretjič, da se je Jezus prikazal svojim učencem, potem ko je bil obujen od mrtvih.

¹⁵Torej ko so obedovali, reče Jezus Simonu Petru: »Simon, Jonov sin, me ljubiš bolj kakor tile?« On mu reče: »Da Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Hrani moja jagnjeta.«

¹⁶Ponovno mu drugič reče: »Simon, Jonov sin, me ljubiš?« Rekel mu je: »Da Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Pasi moje ovce.«

¹⁷Reče mu tretjič: »Simon, Jonov sin, me imaš rad?« Peter je bil užaloščen, ker mu je tretjič rekel: »Ali me imaš rad?« In rekel mu je: »Gospod, ti veš vse stvari; ti veš, da te imam rad.« Jezus mu reče: »Hrani moje ovce.

¹⁸Resnično, resnično, povem ti: ›Ko si bil mlad, si se opasoval in hodil, kamor si hotel, toda ko boš star, boš iztegnil svoji roki in drug te bo opasal in te vodil, kamor nočeš.‹«

¹⁹To je govoril in s tem naznanil s kakšno smrtjo naj bi proslavil Boga. In ko je to povedal, mu reče: »Sledi mi.«

²⁰Potem je Peter, ko se je obrnil okoli, videl slediti učenca, ki ga je Jezus ljubil, ki je prav tako pri večerji slonel na njegovih prsih in rekel: »Gospod, kdo je tisti, ki te izdaja?«

²¹Medtem ko ga je Peter gledal, reče Jezusu: »Gospod in kaj bo ta človek storil?«

²²Jezus mu reče: »Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj ti je to mar? Ti hodi za menoj.«

²³Potem je šla ta beseda naokoli med brati, da naj ta učenec ne bi umrl, čeprav mu Jezus ni rekel: »Ne bo umrl,« temveč: »Če jaz hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj ti je to mar?«

²⁴To je učenec, ki pričuje o teh stvareh in je napisal te stvari in mi vemo, da je njegovo pričevanje resnično.

²⁵In obstaja tudi mnogo drugih stvari, ki jih je Jezus storil, katere, če bi jih vse zapisali, mislim, da celó sam svet ne bi mogel vsebovati knjig, ki bi bile napisane. Amen.

Janez 21

¹Potem se je Jezus zopet razodel učencem pri morju Tiberijskem; razodel se je pa takole:

²Bili so skupaj Simon Peter in Tomaž, ki se imenuje Dvojček, in Natanael iz Kane Galilejske in Zebedejeva sina in druga dva izmed učencev njegovih.

³Reče jim Simon Peter: Ribe grem lovit. Reko mu: Tudi mi pojdemo s teboj. Ter gredo in vstopijo v ladjo, in tisto noč niso nič ujeli.

⁴Ko pa že napoči jutro, stoji Jezus na bregu; ali učenci ne vedo, da je Jezus.

⁵Jezus jim torej reče: Otroci, imate li kake jedi? Odgovore mu: Nimamo.

⁶On jim pa reče: Vrzite mrežo na desno stran ladje, pa najdete. Vržejo torej, a sedaj je ne morejo izvleči zaradi množice rib.

⁷Tedaj reče tisti učenec, ki ga je Jezus ljubil, Petru: Gospod je! Simon Peter torej, ko zasliši, da je Gospod, si opaše vrhnjo haljo (bil je namreč nag) in se spusti v morje.

⁸A drugi učenci pridejo z ladjo (niso bili namreč daleč od kopnega, samo kakih dvesto komolcev) in vlečejo mrežo polno rib.

⁹Ko pa izstopijo na kopno, ugledajo žerjavico pripravljeno in na njej ribo položeno in kruh.

¹⁰Veli jim Jezus: Prinesite od rib, ki ste jih sedaj ujeli.

¹¹Simon Peter stopi torej v ladjo in izvleče mrežo na suho, polno velikih rib, sto in triinpetdeset; in dasi jih je bilo toliko, ni se mreža raztrgala.

¹²Veli jim Jezus: Pridite, obedujte! Nobeden od učencev pa si ga ni upal vprašati: Kdo si ti? vedoč, da je Gospod.

¹³Pride Jezus in vzame kruh in jim ga da, in tako tudi ribo.

¹⁴S tem se je že v tretje razodel Jezus učencem, odkar je bil vstal iz mrtvih.

¹⁵Ko so torej poobedovali, reče Jezus Simonu Petru: Simon Jonov, ljubiš li me bolj nego ti? Reče mu: Da, gospod, ti veš, da te ljubim. Veli mu: Pasi moja jagnjeta.

¹⁶Reče mu zopet drugič: Simon Jonov, ali me ljubiš? Reče mu: Da, gospod, ti veš, da te ljubim. Veli mu: Pastiruj mojim ovcam.

¹⁷Reče mu v tretje: Simon Jonov, ali me ljubiš? Peter se razžalosti, ker mu je tretjič rekel: Ali me ljubiš? in mu reče: Gospod, ti vse veš; ti znaš, da te ljubim. Veli mu Jezus: Pasi moje ovčice.

¹⁸Resnično, resnično ti pravim: Ko si bil mlajši, si se opasoval sam in hodil, kamor si hotel; ko se pa postaraš, raztegneš roke svoje in drugi te opaše in te povleče, kamor ti nočeš.

¹⁹To je pa povedal, da naznači, s kako smrtjo bo oslavil Boga. In ko je to povedal, mu veli: Pojdi za menoj.

²⁰Obrnivši se pa ugleda Peter učenca, ki ga je Jezus ljubil, da gre za njim, ki je bil tudi pri večerji slonel na prsih njegovih in je rekel: Gospod, kdo je tisti, ki te izda?

²¹Ko torej Peter vidi tega, reče Jezusu: Gospod, kaj pa ta?

²²Reče mu Jezus: Ako hočem, da ostane dotlej, ko pridem, kaj tebi za to? Ti pojdi za menoj!

²³Razglasila se je torej med brati ta beseda: Ta učenec ne umrje. Toda Jezus mu ni rekel, da ne umrje, ampak: Ako hočem, da ostane dotlej, ko pridem, kaj tebi za to?

²⁴Ta učenec je tisti, ki pričuje o tem in je napisal to; in vemo, da je pričevanje njegovo resnično.

²⁵Je pa še veliko drugega, kar je storil Jezus; ko bi se to vse posamez napisalo, menim, da tudi ves svet ne bi imel prostora za knjige, ki bi se morale napisati.