Janez 16 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Janez 16

¹»Te besede sem vam govoril, da se ne bi pohujšali.

²Izločali vas bodo iz sinagog; da, prihaja čas, da bo, kdorkoli vas ubija, mislil, da opravlja službo Bogu.

³In te stvari vam bodo počeli, ker niso spoznali niti Očeta niti mene.

⁴Toda te stvari sem vam povedal, da se boste lahko spomnili, ko bo prišel čas, da sem vam povedal o njih. Teh stvari pa vam na začetku nisem povedal, ker sem bil z vami.

⁵Toda sedaj grem svojo pot k njemu, ki me je poslal, pa me nihče izmed vas ne vpraša: ›Kam greš?‹

⁶Toda ker sem vam povedal te stvari, je vaše srce napolnila bridkost.

⁷Vendar vam govorim resnico. Za vas je koristno, da odidem, kajti če ne odidem, potem Tolažnik ne bo prišel k vam, toda če odidem, vam ga bom poslal.

⁸In ko on pride, bo grajal svet o grehu in o pravičnosti in o sodbi:

⁹o grehu, ker ne verujejo vame;

¹⁰o pravičnosti, ker grem k svojemu Očetu in me ne boste več videli;

¹¹o sodbi, ker je princ tega sveta obsojen.

¹²Imam vam povedati še mnogo stvari, toda sedaj jih ne morete nositi.

¹³Vendar ko pride on, Duh resnice, vas bo usmerjal v vso resnico, kajti ne bo govoril iz sebe, temveč karkoli bo slišal, to bo govoril in pokazal vam bo stvari, ki pridejo.

¹⁴On me bo proslavil, kajti prejel bo od mojega in vam bo to pokazal.

¹⁵Vse stvari, ki jih ima Oče, so moje. Torej sem rekel, da bo vzel od mojega in vam bo to pokazal.

¹⁶§ Malo časa in me ne boste videli in ponovno, malo časa in me boste videli, ker grem k Očetu.«

¹⁷Tedaj so nekateri izmed njegovih učencev med seboj govorili: »Kaj je to, da nam pravi: ›Malo časa in me ne boste videli, in ponovno, malo časa in me boste videli‹ in: ›Ker grem k Očetu?‹«

¹⁸Rekli so torej: »Kaj je to, kar pravi: ›Malo časa?‹ Ne moremo povedati, kaj pravi.«

¹⁹Torej Jezus je vedel, da so ga bili željni vprašati in jim je rekel: »Ali med seboj povprašujete, ker sem rekel: ›Malo časa in me ne boste videli, in ponovno, malo časa in me boste videli?‹

²⁰Resnično, resnično, povem vam: ›Da boste jokali in žalovali, toda svet se bo veselil; vi pa boste žalostni, toda vaša žalost bo obrnjena v radost.‹

²¹Ženska, ko je v porodnih mukah, ima bridkost, ker je prišla njena ura; toda takoj, ko je razbremenjena otroka, se zaradi radosti, da je človek rojen na svet, ne spominja več tesnobe.

²²In zato imate sedaj bridkost. Toda ponovno vas bom videl in vaše srce se bo veselilo in vaše radosti vam nihče ne bo odvzel.

²³In na tisti dan me ne boste ničesar vprašali. Resnično, resnično, povem vam: ›Karkoli boste zahtevali od Očeta v mojem imenu, vam bo to dal.‹

²⁴Doslej niste ničesar zahtevali v mojem imenu. Zahtevajte in boste prejeli, da bo vaša radost lahko popolna.

²⁵Te stvari sem vam govoril v pregovorih, toda prihaja čas, ko vam ne bom več govoril v pregovorih, temveč vam bom o Očetu odkrito pokazal.

²⁶Na tisti dan boste prosili v mojem imenu, in ne pravim vam, da bom jaz prosil Očeta za vas,

²⁷kajti sam Oče vas ima rad, ker ste me imeli radi in ste verovali, da sem prišel od Boga.

²⁸Prišel sem od Očeta in prišel sem na svet; zopet zapustim svet in grem k Očetu.«

²⁹Njegovi učenci so mu rekli: »Glej, sedaj govoriš odkrito in ne govoriš pregovora.

³⁰Sedaj smo prepričani, da veš vse stvari in ne potrebuješ, da bi te katerikoli človek vprašal. Po tem verujemo, da si prišel od Boga.«

³¹Jezus jim je odgovoril: »Sedaj verujete?

³²Glejte, prihaja ura, da, pravkar je prišla, da boste razkropljeni, vsak k svojemu lastnemu, mene pa boste pustili samega; in vendar nisem sam, ker je Oče z menoj.

³³Te stvari sem vam govoril, da boste lahko imeli mir v meni. Na svetu boste imeli stisko, toda bodite dobre volje, jaz sem svet premagal.«

Janez 16

¹To sem vam povedal, da se ne pohujšate.

²Izobčijo vas iz shodnic; pride celo ura, da bo vsak, kdor vas bo moril, menil, da s tem opravlja službo Bogu.

³In to vam bodo delali, ker niso spoznali Očeta, ne mene.

⁴Ali to sem vam povedal, da bi se, kadar ta ura pride, spomnili tega, da sem vam jaz to rekel. Tega pa vam od začetka nisem povedal, ker sem še bil z vami.

⁵A sedaj grem k temu, ki me je poslal, in nobeden izmed vas me ne vpraša: Kam greš?

⁶Temuč ker sem vam to povedal, je vam žalost napolnila srce.

⁷Ali jaz vam pravim resnico: Bolje vam je, da jaz odidem. Zakaj, če ne odidem, ne pride Tolažnik k vam; če pa odidem, ga pošljem k vam.

⁸In ko on pride, bo prepričeval svet o grehu in pravičnosti in sodbi;

⁹o grehu namreč, ker ne verujejo v mene;

¹⁰o pravičnosti pa, ker grem k Očetu, in me ne boste več videli;

¹¹o sodbi pa, ker je vojvoda tega sveta obsojen.

¹²Še veliko vam imam povedati, sedaj pa ne morete tega nositi.

¹³Kadar pa on pride, Duh resnice, vas bo vodil v vso resnico; ne bo namreč govoril sam od sebe, temuč kar bo slišal, bo govoril, in oznanjeval vam bo prihodnje reči.

¹⁴On bo mene oslavil, ker od mojega vzame in vam oznani.

¹⁵Vse, karkoli ima Oče, je moje; zato sem rekel, da vzame od mojega in vam oznani.

¹⁶Malo, in ne boste me več videli, in zopet malo, in boste me videli.

¹⁷Tedaj reko nekateri učencev njegovih med seboj: Kaj je to, kar nam pravi: Malo, in ne boste me videli, in zopet malo, in boste me videli, in: Grem k Očetu.

¹⁸Govore torej: Kaj je to, kar pravi: malo? Ne vemo, kaj pravi.

¹⁹Jezus pa spozna, da ga hočejo vprašati, in jim reče: Ali se zato poprašujete med seboj, da sem rekel: Malo, in ne boste me videli, in zopet malo, in boste me videli?

²⁰Resnično, resnično vam pravim, da boste jokali vi in plakali, a svet se bo radoval; vi pa bodete žalostni, ali žalost vaša se premeni v radost.

²¹Žena, kadar rodi, ima žalost, ker je prišla njena ura; toda ko porodi dete, se ne spominja več bridkosti od veselja, da se je rodil človek na svet.

²²Tako tudi vas sedaj objemlje žalost; pa zopet vas bom videl, in srce vaše se bo radovalo, in radosti vaše vam ne odvzame nihče.

²³In tisti dan me ne boste ničesar vpraševali. Resnično, resnično vam pravim: Karkoli boste Očeta prosili, dá vam v imenu mojem.

²⁴Doslej niste ničesar prosili v imenu mojem. Prosíte in prejmete, da bo radost vaša dopolnjena.

²⁵To sem vam povedal v prilikah; ali pride ura, ko vam ne bom več govoril v prilikah, temuč vam bom odkrito oznanjeval o Očetu.

²⁶Tisti dan boste v imenu mojem prosili; in ne pravim vam, da bom jaz prosil Očeta za vas.

²⁷Zakaj Oče sam vas ljubi, ker ste vi mene ljubili in ste verovali, da sem jaz izšel od Boga.

²⁸Izšel sem od Očeta in prišel sem na svet; zopet zapuščam svet in grem k Očetu.

²⁹Reko mu učenci njegovi: Glej, sedaj odkrito govoriš in ne praviš nobene prilike.

³⁰Sedaj vemo, da veš vse in ti ni treba, da bi te kdo vpraševal. Po tem verujemo, da si od Boga izšel.

³¹Odgovori jim Jezus: Ali sedaj verujete?

³²Glej, pride ura, in že je prišla, da se razkropite vsak na svojo stran in mene pustite samega; a nisem sam, ker je Oče z menoj.

³³To sem vam povedal, da imate mir v meni. Na svetu imate bridkost; ali srčni bodite, jaz sem svet premagal.