Jakobovo 1 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Jakobovo 1

¹Jakob, služabnik Boga in Gospoda Jezusa Kristusa, dvanajsterim rodovom, ki so razkropljeni naokoli, pozdrav.

²Moji bratje, kadar zapadate v številne skušnjave, štejte to [za] veliko veselje,

³ker veste to, da preizkušenost vaše vere ustvarja potrpežljivost.

⁴Toda naj ima potrpežljivost svoje popolno delo, da boste lahko popolni in celotni, [da vam] ničesar ne manjka.

⁵Če [pa] komu izmed vas manjka modrosti, naj prosi od Boga, ki velikodušno daje vsem ljudem in ne očita; in dana mu bo.

⁶Toda prosi naj v veri niti malo omahujoč. Kajti kdor omahuje, je podoben morskemu valu, [ki ga] žene veter in ga premetava.

⁷Kajti tak človek naj ne misli, da bo karkoli prejel od Gospoda.

⁸Človek dvojnih misli je nestanoviten na vseh svojih poteh.

⁹Naj se brat nizkega položaja veseli v tem, da je povišan;

¹⁰toda bogat v tem, da je ponižan, ker bo minil kakor cvet na travi.

¹¹Kajti takoj, ko sonce vzide z žgočo vročino, to izsuši travo in njen cvet pade in lepota njenega videza propade; tako bo tudi bogataš zbledel na svojih poteh.

¹²Blagoslovljen je človek, ki preizkušnjo vzdrži; kajti ko je preizkušen, bo prejel krono življenja, ki jo je Gospod obljubil tistim, ki ga ljubijo.

¹³Naj noben človek, ko je skušan, ne reče: »Skušan sem od Boga,« kajti Bog ne more biti skušan z zlom niti sam nikogar ne skuša.

¹⁴Toda vsak je skušan, ko je odtegnjen s svojimi lastnimi poželenji in premamljen.

¹⁵Ko je potem poželenje spočeto, rojeva greh. Greh pa, ko je dovršen, rojeva smrt.

¹⁶Ne motite se, moji ljubljeni bratje.

¹⁷Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj in prihaja dol od Očeta svetil, s katerim ni nestanovitnosti niti sence obračanja.

¹⁸Po svoji lastni volji nas je zaplodil z besedo resnice, da naj bi bili mi nekako prvenci njegovih ustvarjenih bitij.

¹⁹Zatorej, moji ljubljeni bratje, naj bo vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za bes;

²⁰kajti človekov bes ne uresničuje Božje pravičnosti.

²¹Zatorej dajte proč vso umazanost in odvečno porednost ter s krotkostjo sprejmite vcepljeno besedo, ki je zmožna rešiti vaše duše.

²²Toda bodite uresničevalci besede in ne le poslušalci, ki sami sebe varajo.

²³Kajti če je kdorkoli poslušalec besede, ne pa uresničevalec, je podoben človeku, ki svoj naraven obraz ogleduje v zrcalu;

²⁴kajti gleda sebe in gre svojo pot ter nemudoma pozabi, kakšne vrste človek je bil.

²⁵Toda kdorkoli gleda v popolno postavo svobode in ostaja v njej, ni pozabljiv poslušalec, temveč izvrševalec dela, bo ta človek blagoslovljen v svojem dejanju.

²⁶Če je katerikoli človek med vami videti religiozen, pa ne brzda svojega jezika, temveč zavaja svoje lastno srce, je bogoslužje tega človeka prazno.

²⁷Čisto in neomadeževano bogoslužje pred Bogom in Očetom je to: »Obiskovati osirotele in vdove v njihovi stiski ter se ohraniti neomadeževanega od sveta.«

Jakobovo 1

¹Jakob, Boga in Gospoda Jezusa Kristusa hlapec, pozdravlja dvanajstere rodove, ki so razkropljeni.

²Zgolj v veselje si štejte, bratje moji, kadar pridete v mnogotere izkušnjave,

³ker veste, da preizkušnja vere vaše rodi stanovitnost.

⁴Stanovitnost pa imej za delo popolno, da bodete popolni in dovršeni, v ničemer pogrešni.

⁵Če pa ima kdo izmed vas premalo modrosti, naj je prosi Boga, ki vsem daje obilo in nikomur ne oponaša; in dala se mu bo.

⁶Prosi pa naj v veri in nič ne dvomi; zakaj kdor dvomi, je podoben valu morskemu, ki ga veter žene in premetava.

⁷Naj vendar ne misli tisti človek, da kaj dobi od Gospoda,

⁸mož dvojnih misli, nestanoviten na vseh potih svojih!

⁹Ponaša pa naj se nizki brat v visokosti svoji,

¹⁰a bogati v ponižanju svojem, kajti mine kakor trave cvet.

¹¹Vzide namreč solnce z vročino in posuši travo, in njen cvet odpade in lepota lica njenega izgine: tako tudi bogatin zvene v svojih podjetjih.

¹²Blagor možu, ki pretrpi izkušnjavo; ker ko bo preizkušen, prejme venec življenja, ki ga je obljubil Gospod tem, ki ga ljubijo.

¹³Nihče naj ne reče, ko je v izkušnjavi: Bog me izkuša; zakaj Bog ne more biti izkušan v hudo, sam pa tudi ne izkuša nikogar.

¹⁴Sleherni pa je izkušan, ko ga lastne želje vlečejo in vabijo;

¹⁵potem, ko želja spočne, rodi greh, greh pa, ko je dovršen, rodi smrt.

¹⁶Ne tavajte, bratje moji ljubljeni!

¹⁷Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj in prihaja od Očeta luči, pri katerem ni izpremembe ali sence vsled obrata svetil.

¹⁸Iz svoje volje nas je rodil po besedi resnice, da bodimo neka prvina stvari njegovih.

¹⁹Veste to, bratje moji ljubljeni. Bodi pa vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo;

²⁰kajti jeza človekova ne dela pravičnosti Božje.

²¹Zato odloživši sleherno nesnago in obilnost hudobnosti, v krotkosti sprejmite vsajeno besedo, ki more rešiti duše vaše.

²²Bodite pa delavci besede in ne samo poslušalci, ki sami sebe slepe.

²³Kajti če je kdo poslušalec besede, ne pa delavec, ta je podoben možu, ki ogleduje v zrcalu svojega rojstva obličje:

²⁴pogleda se namreč in odide, in hitro pozabi, kakšen da je.

²⁵Kdor pa prav pogleda v popolno postavo, postavo svobode, in pri njej vztraja ter ne pozabi, kar sliši, ampak dejanski izvršuje to, ta bode blažen v dejanju svojem.

²⁶Če meni kdo, da služi Bogu, pa ne brzda jezika svojega, temuč vara srce svoje, njegovo bogoslužje je ničevo.

²⁷Bogoslužje čisto in neoskrunjeno pred Bogom in Očetom je to: skrbeti za sirote in vdove v njih stiski in se ohraniti neomadeževanega od sveta.