Izaija 8

¹Poleg tega mi je Gospod rekel: »Vzemi si velik zvitek in vanj zapiši s človeškim pisalom glede Mahér Šalál Haš Baza.«

²K sebi sem vzel zvesti priči, da zabeležita: duhovnika Urijá in Jeberehjájevega sina Zeharjá.

³Odšel sem k prerokinji in spočela je ter rodila sina. Potem mi je Gospod rekel: »Njegovo ime kliči Mahér Šalál Haš Baz.

⁴Kajti preden bo imel otrok spoznanje, da kliče: ›Moj oče in moja mati,‹ bodo bogastva Damaska in plen Samarije odvzeti pred asirskim kraljem.«

⁵Gospod mi je prav tako ponovno spregovoril, rekoč:

⁶»Ker kakor to ljudstvo odklanja síloaške vode, ki mirno tečejo in se veselijo v Recínu in Remaljájevemu sinu,

⁷zdaj torej, glej, Gospod prinaša nadnje vode iz reke, močne in številne, celó asirskega kralja in vso njegovo slavo in prestopil bo vse njegove kanale in prestopil vse njegove bregove

⁸in šel bo skozi Juda, preplavil bo in šel preko, segel bo celó do vratu in razprostirajoč svoje peruti bo napolnil širino tvoje dežele, oh Emanuel.«

⁹Povežite se med seboj, oh ve ljudstva in razbiti boste na koščke in pazljivo prisluhnite, vsi vi iz daljnih dežel, opašite se in zlomljeni boste na koščke, opašite se in zlomljeni boste na koščke.

¹⁰Skupaj se posvetujte in to se bo izjalovilo, govorite besedo, pa ta ne bo obstala, kajti Bog je z nami.

¹¹Kajti Gospod mi je tako govoril z močno roko in me učil, da naj ne hodim po poti tega ljudstva, rekoč:

¹²»Ne reci: ›Zarota,‹ vsem tistim, ki jim bo to ljudstvo reklo: ›Zarota,‹ niti se ne bojte njihovega strahu niti ne bodi prestrašeni.

¹³Posvečujte Gospoda nad bojevniki samega in naj bo on vaš strah in naj bo on vaša groza.

¹⁴On vam bo svetišče, toda za kamen spotike in za skalo pohujšanja obema Izraelovima hišama, za past in za zanko prebivalcem Jeruzalema.

¹⁵Številni izmed njih se bodo spotaknili, padli, zlomljeni bodo, ujeti v zanko in zajeti.

¹⁶Poveži pričevanje, zapečati postavo med mojimi učenci.

¹⁷Čakal bom na Gospoda, ki svoj obraz skriva pred Jakobovo hišo in iskal ga bom.

¹⁸Glejte, jaz in otroci, ki mi jih je dal Gospod, smo za znamenja in za čudeže v Izraelu od Gospoda nad bojevniki, ki prebiva na gori Sion.

¹⁹Ko ti bodo rekli: »Obrni se k tem, ki imajo osebne duhove in k čarovnikom, ki čivkajo in ki mrmrajo. Mar naj ne bi ljudstvo iskalo svojega Boga? Za žive k mrtvim?«

²⁰K postavi in k pričevanju. Če ne govorijo glede na to besedo, je to zato, ker v njih ni svetlobe.

²¹Šli bodo skozi to, silno ogorčeni in lačni. In zgodilo se bo, da ko bodo lačni, da se bodo v jezi razburili in preklinjali svojega kralja, svojega Boga in gledali navzgor.

²²Pogledali bodo na zemljo in glej stiska in tema, temačnost tesnobe in gnani bodo v temo.

Izaija 8

¹In Gospod mi je rekel: Vzemi si veliko ploščo in nanjo napiši z razločnimi črkami: Maher-šalal-haš-baz.

²In vzel sem si zvesti priči: Urija, duhovnika, in Zeharija, sina Jeberekijevega.

³In približal sem se prorokinji, in je spočela in rodila sina. Tedaj mi je rekel Gospod: Imenuj ga Maher-šalal-haš-baz.

⁴Zakaj preden bo deček znal klicati ‚Oče moj‘ in ‚Mati moja‘, bodo nesli bogastvo iz Damaska in plen iz Samarije v Asirijo pred kraljem asirskim.

⁵In Gospod je zopet govoril k meni, rekoč:

⁶Zato ker je to ljudstvo zaničevalo vodo v Siloahu, lahno tekočo, in mu je veselje pri Rezinu in Remalijevem sinu,

⁷zato, glej, stori Gospod, da pridere nadnje voda velereke, presilna in preobilna, namreč kralj asirski in vsa slava njegova; in prestopi vse svoje struge in se prevali čez vse bregove svoje

⁸in pridere na Judovo, ga preplavi in se razlije, da mu bo do grla segalo; in razpete peruti njegove napolnijo širokost dežele tvoje, Imanuel!

⁹Združite se na upor, o ljudstva, a bodite potrti! In ušesa nagnite, kolikorkoli vas je po daljnih deželah! Opasujte se na boj in bodite potrti, opasujte se in bodite potrti!

¹⁰Storite sklep, in uničen bo; govorite besedo, a ne obvelja; zakaj Bog je z nami!

¹¹Kajti tako mi je govoril Gospod, ko me je roka njegova močno prijela in ko me je učil, da mi ni hoditi po tega ljudstva potu, rekoč:

¹²Ne imenujte zarotbe vsega, kar to ljudstvo imenuje zarotbo, in ne bojte se tega, česar se oni boje, in ne plašite se!

¹³Gospoda nad vojskami samega posvečujte, in on vam bodi strah, on vam bodi groza.

¹⁴In on vam bode v zavetno svetišče, toda za kamen spotike in skalo pohujšanja obema hišama Izraelovima, za zanko in za zadrgo prebivalcem jeruzalemskim.

¹⁵In mnogo izmed njih se jih spotakne in padejo in bodo strti, se zapleto v mrežo in ujamejo.

¹⁶Zaveži to pričevanje, zapečati postavo med mojimi učenci! –

¹⁷In jaz bom čakal Gospoda, ki skriva obličje svoje pred hišo Jakobovo, in upal bom vanj.

¹⁸Glej, jaz in otroci, ki mi jih je dal Gospod, smo za znamenja in predpodobe v Izraelu od Gospoda nad vojskami, ki prebiva na gori Sionski.

¹⁹In ko vam poreko: Povprašajte rotilce mrtvih in vedeže, ki čivkajo in ki šepetajo, recite: Ali naj ne povprašuje ljudstvo Boga svojega? Za žive naj vpraša mrtve?

²⁰Postave in pričevanja naj se oklepajo! Ako ne govore po tej besedi, ni zanje jutranje zarje;

²¹in bode se jim klatiti po deželi hudo pobitim in gladnim, in zgodi se, ko bodo stradali, da se bodo srdili in kleli s kraljem svojim in z Bogom svojim; in če se ozro kvišku

²²in če bodo gledali v tla: glej, povsod le nadloga in tema, tesnoben mrak; in bodo zagnani v gosto temo.