Izaija 56

¹Tako govori Gospod: »Varujte sodbo in ravnajte pravično, kajti moja rešitev duš je blizu, da pride in moja pravičnost, da se razodene.

²Blagoslovljen je človek, ki to počne in človeški sin, ki se tega oprime, ki varuje šabat pred omadeževanjem in zadržuje svojo roko pred početjem kakršnega koli zla.

³Niti ne pusti sinu tujca, ki se je pridružil Gospodu, govoriti, rekoč: ›Gospod me je popolnoma ločil od svojega ljudstva.‹ Niti naj evnuh ne reče: ›Glej, jaz sem suho drevo.‹

⁴Kajti tako govori Gospod evnuhom, ki se držijo mojih šabat in izbirajo stvari, ki mi ugajajo in se držijo moje zaveze;

⁵celo njim bom dal, v svoji hiši in znotraj svojih zidov, prostor in ime, boljše kakor od sinov in hčera. Dal jim bom večno ime, ki ne bo iztrebljeno.

⁶Tudi sinove tujca, ki se pridružijo Gospodu, da bi mu služili in da bi ljubili Gospodovo ime, da bi bili njegovi služabniki, vsak, kdor ohranja šabat pred tem, da bi ga omadeževal in se drži moje zaveze,

⁷celó pripeljal jih bom na svojo sveto goro in jih razveselil v svoji hiši molitve. Njihove žgalne daritve in njihove klavne daritve bodo sprejete na mojem oltarju, kajti moja hiša se bo imenovala hiša molitve za vsa ljudstva.‹«

⁸Gospod Bog, ki zbira Izraelove pregnance, govori: »Še bom zbral k njemu druge, poleg tistih, ki so zbrani k njemu.

⁹Vse ve poljske živali, pridite, da požrete, da, vse ve živali v gozdu.

¹⁰Njegovi stražarji so slepi. Vsi so nevedni, vsi so nemi psi, ne morejo lajati; spijo, legajo, radi dremajo.

¹¹Da, pohlepni psi so, ki nikoli ne morejo imeti dovolj in pastirji, ki ne morejo razumeti. Vsi gledajo na svojo lastno pot, vsak za svojim dobičkom, od svoje meje.

¹²Pridite, pravijo: ›Šel bom po vino in nalili se bomo z močno pijačo in jutrišnji dan bo kakor ta dan in mnogo obilnejši.‹«

Izaija 56

¹Tako pravi Gospod: Pazite na pravico in strezite pravičnosti! kajti skoraj pride zveličanje moje in pravičnost moja se razodene.

²Blagor človeku, ki dela to, in sinu človekovemu, ki se trdno drži tega: ki hrani soboto, da bi je ne oskrunil, in varuje roko svojo, da bi ne storil nič zlega.

³Inozemec pa, ki se je pridružil Gospodu, naj ne govori, rekoč: Gospod me gotovo loči od svojega ljudstva; in skopljenec ne govóri: Glej, jaz sem suho drevo.

⁴Zakaj tako govori Gospod o skopljencih, ki spoštujejo sobote moje in volijo to, kar mene veseli, in trdno drže zavezo mojo:

⁵njim dam v hiši svoji in sredi zidov svojih prostora in ime boljše mimo sinov in hčer; ime večno jim dam, ki se ne iztrebi.

⁶Inozemce pa, ki so se pridružili Gospodu, da mu strežejo in da ljubijo ime Gospodovo, da mu bodo hlapci: kdorkoli hrani soboto, da bi je ne oskrunil, in kateri trdno drže zavezo mojo,

⁷nje tudi pripeljem h gori svetosti svoje in jih razveselim v molitveni hiši svoji, njih žgalne in klalne daritve bodo prijetne na oltarju mojem. Kajti hiša moja se bo imenovala dom molitve vsem ljudstvom.

⁸Gospod Jehova, ki zbira razkropljence Izraelove, govori: Še druge bom zbral k njemu, k zbranim njegovim.

⁹Vse živali poljske, pridite jest, vsa živad v gozdu!

¹⁰Njegovi čuvaji so slepi, vsi so brez spoznanja; kolikor jih je, so nemi psi, ki ne morejo lajati; sanjajoč ležé, ljubijo spanje.

¹¹In tisti psi so požrešni, ne vedo, kdaj so siti; in to so pastirji! Niso zmožni kaj razumeti, vsi se obračajo na svojo pot, vsak se žene za svojim dobičkom od vseh strani:

¹²„Pridite, vina vzamem, in izpirali si bomo grlo s pijačo opojno; in jutrišnji dan bodi današnjemu podoben in še veliko boljši!“