Izaija 40

¹»Tolažite, tolažite moje ljudstvo,« govori vaš Bog.

²»Govorite tolažilno [prestolnici] Jeruzalem in kličite k njej, da je njeno bojevanje dovršeno, da je njena krivičnost odpuščena, kajti iz Gospodove roke je prejela dvojno za vse svoje grehe.«

³Glas tistega, ki vpije v divjini: »Pripravite Gospodovo pot, v puščavi izravnajte glavno cesto za našega Boga.

⁴Vsaka dolina naj bo povišana in vsaka gora in hrib naj bosta znižana in skrivljeno naj bo izravnano in gorski grebeni ravnina

⁵in Gospodova slava se bo razodela in vse meso jo bo hkrati videlo, kajti Gospodova usta so to govorila.«

⁶Glas je rekel: »Vpij.« Rekel je: »Kaj naj vpijem?« »Vse meso je trava in vsa njegova ljubkost je kakor cvetica polja.

⁷Trava se suši, cvet veni, ker nanjo piha Gospodov duh. Zagotovo je ljudstvo trava.

⁸Trava se suši, cvet veni, toda beseda našega Boga bo obstala na veke.«

⁹Oh Sion, ki prinašaš dobre novice, pojdi gor na visoko goro. Oh Jeruzalem, ki prinašaš dobre novice, povzdigni svoj glas z močjo. Povzdigni ga, ne boj se, govóri Judovim mestom: »Glejte, vaš Bog!«

¹⁰Glejte, Gospod Bog bo prišel z močno roko in njegov laket bo vladal zanj. Glejte, njegova nagrada je z njim in njegovo delo pred njim.

¹¹Svoj trop bo pasel kakor pastir. Jagnjeta bo zbral s svojim laktom in jih nosil v svojem naročju in nežno vodil tiste, ki so z mladiči.

¹²Kdo je izmeril vode z dlanjo svoje roke, s pednjem premeril nebo, doumel prah zemlje po meri in odtehtal gore na vagah in hribe na tehtnici?

¹³Kdo je usmerjal Gospodovega Duha ali je bil njegov svetovalec in ga učil?

¹⁴S kom se je posvetoval in kdo ga je poučeval in ga učil na stezi sodbe in ga učil spoznanja in mu pokazal pot razumevanja?

¹⁵Glej, narodi so kakor kapljica iz vedra in šteti so kakor majhen prah na tehtnici. Glej, otoke dviguje kakor zelo majhno stvar.

¹⁶Libanon ni zadosten za gorenje niti njegove živali ne zadoščajo za žgalno daritev.

¹⁷Vsi narodi pred njim so kakor nič in zanj so vsi šteti manj kot nič in ničnost.

¹⁸Komu hočete potem primerjati Boga? Ali kakšno podobnost hočete primerjati k njemu?

¹⁹Delavec tali rezano podobo, zlatar jo prevleče z zlatom in uliva srebrne verižice.

²⁰Kdor je tako obubožan, da nima daritve, izbira drevo, ki ne bo trohnelo, zanj išče spretnega delavca, da pripravi rezano podobo, ki ne bo omajana.

²¹Mar niste vedeli? Mar niste slišali? Mar vam ni bilo to povedano od začetka? Mar niste razumeli od temeljev zemlje?

²²On je, ki sedi nad zemeljskim krogom, njegovi prebivalci pa so kakor kobilice, ki razprostira nebesa kakor zaveso in jih razširja kakor šotor za prebivanje v njem,

²³ki prince daje v nič, sodnike zemlje dela kakor ničnost.

²⁴Da, ne bodo posajeni, da, ne bodo posejani. Da, njihova klada se ne bo zakoreninila v zemlji in nanje bo tudi pihal in se bodo izsušili in vrtinčast veter jih bo odnesel kakor slamo.

²⁵»H komu me boste potem primerjali ali [komu] bom enak?« govori Sveti.

²⁶Povzdignite svoje oči na visoko in glejte, kdo je ustvaril te stvari, ki njihovo vojsko vodi ven po številu. Vse jih kliče po imenih z veličino svoje moči, ker je močan v moči; niti ena ne manjka.

²⁷Zakaj praviš, oh Jakob in govoriš, oh Izrael: »Moja pot je skrita pred Gospodom in moja sodba je šla mimo mojega Boga?

²⁸Mar nisi spoznal? Mar nisi slišal, da večen Bog, Gospod, Stvarnik koncev zemlje, ne slabi niti ni izmučen? Njegovega razumevanja ni možno preiskati.

²⁹Silo daje slabotnim in tistim, ki nimajo moči, povečuje moč.

³⁰Celo mladostniki bodo oslabeli in bodo izmučeni in mladeniči bodo popolnoma padli,

³¹toda tisti, ki čakajo na Gospoda, bodo obnavljali svojo moč, vzpenjali se bodo s perutmi kakor orli, tekli bodo in ne bodo izmučeni in hodili bodo in ne oslabeli.

Izaija 40

¹Tolažite, tolažite ljudstvo moje, govori Bog vaš.

²Govorite na srce Jeruzalemu in kličite mu, da je dopolnjena vojna služba njegova, da je poravnana krivica njegova, da je dobil dvojno iz roke Gospodove za vse grehe svoje.

³Glas vpijočega v puščavi: Pripravljajte pot Gospodu, ravnajte v pustinji cesto Bogu našemu.

⁴Vsaka dolina naj se dvigne in vsako goro in vsak grič znižajte, in kar je krivega, naj se poravna, in hribasto bodi ravnina!

⁵In razodene se slava Gospodova in vse meso vkup jo bo videlo; kajti usta Gospodova so govorila.

⁶Glas govorečega: Oznanjaj! In vpraša: Kaj naj oznanjam? „Vse meso je trava in vsa milina njegova kakor cvetica na polju.

⁷Trava sahne, cvetica vene, ker veje nanjo dih Gospodov. Res, ljudstvo je trava!

⁸Trava sahne, cvetica vene, a beseda Boga našega ostane vekomaj!“

⁹Idi na goro visoko, o Sion, ki oznanjaš veselo vest; povzdigni močno glas svoj, Jeruzalem, ki oznanjaš veselo vest; povzdigni ga, ne boj se, reci mestom Judovim: Glejte, Bog vaš!

¹⁰Glejte, Gospod, Jehova, prihaja kot mogočni in rama njegova gospoduje zanj; glejte, plačilo njegovo je pri njem in povračilo njegovo pred njim!

¹¹Kakor pastir bo pasel čredo svojo, z roko svojo bo zbiral jagnjeta in jih nosil v naročju svojem, in doječe bo vodil rahlo.

¹²Kdo je izmeril z dlanjo svojo vode in s pedjo svojo premeril nebesa in vtlačil zemlje prah v merico in s tehtnico pretehtal gore in hribe na njenih torilih?

¹³Kdo je vodil duha Gospodovega, in kdo mu je bil svetovalec ter ga je učil?

¹⁴S kom se je posvetoval, da bi mu dodelil razuma in ga učil poti pravice in ga vadil v znanju in mu pokazal najvišje razumnosti pot?

¹⁵Glej, narodi so kakor kapljica v vedru in se čislajo kakor prašek na tehtničnem torilu; glej, otoke vzdiguje kakor trohico.

¹⁶Tudi Libanona ne bi bilo dovolj za ogenj in živali njegovih ne bi bilo dovolj za žgalno daritev.

¹⁷Vsi narodi so kakor nič pred njim, manj nego nič in ničevost.

¹⁸Komu torej hočete primerjati Boga mogočnega? in kako podobo hočete postaviti poleg njega?

¹⁹Podobo ulije umetnik in zlatar jo prevleče z zlatom in ji privari verižice srebrne.

²⁰Kdor je ubožen, da ne more toliko darovati, izbere les, ki ne trohni; poišče si spretnega umetnika, da mu napravi podobo, ki se ne omaja.

²¹Ali ne veste? ali ne čujete? ali se vam ne oznanja od začetka? ali ne umejete ustanovitve zemlje?

²²On je, ki stoluje nad zemlje okrožjem, in prebivalci njeni so kakor kobilice, ki razprostira nebesa kakor tenčico in jih razpenja kakor šator v prebivanje;

²³ki deva v nič kneze, sodnike na zemlji nareja kakor ničevo stvar.

²⁴Komaj so zasajeni, komaj zasejani, komaj se ukorenini v zemlji njih deblo, že pihne on vanje, in posuše se in piš jih odnese kakor slamico.

²⁵Komu me torej hočete pripodobiti, da bi mu bil enak? pravi Sveti.

²⁶Povzdignite kvišku oči in glejte: Kdo je ustvaril vse te zvezde? On, ki vodi po številu njih vojsko, jih kliče vse po imenu; vsled presilne moči njegove in ker je mogočen v krepkoti, se niti ena ne pogreša.

²⁷Zakaj praviš, o Jakob, in govoriš, Izrael: Skrita je pot moja pred Gospodom in pravda moja gre mimo Boga mojega?

²⁸Ali ne veš? in nisi li slišal? Gospod je Bog večni, Stvarnik krajev zemlje; on ne opeša in se ne utrudi, nedoumna je razumnost njegova.

²⁹Trudnemu daje krepkosti in onemoglemu podeljuje obilo moči.

³⁰Pešajo res mladi in se utrujajo, in mladeniči se spotikajo in padajo;

³¹oni pa, ki čakajo Gospoda, dobivajo nove moči, dvigajo se na perutih kakor orli, teko, a se ne utrudijo, hodijo, pa ne opešajo.