Izaija 21

¹Breme puščave morja. Kakor gredo skozi vrtinčasti vetrovi na jugu, tako ta prihaja iz puščave, iz strašne dežele.

²Mučno videnje mi je naznanjeno, zahrbtnež postopa zahrbtno in plenilec pleni. Pojdi gor, oh Elám. Oblegaj, oh Medija. Vsemu njihovemu vzdihovanju sem storil, da preneha.

³Zato so moja ledja napolnjena z bolečino. Polastile so se me ostre bolečine kakor ostre bolečine ženske, ki je v porodnih mukah. Sklonjen sem bil ob poslušanju tega, ob gledanju tega sem bil zaprepaden.

⁴Moje srce trepeta, grozljivost me je preplašila. Noč mojega užitka mi je obrnil v strah.

⁵Pripravite mizo, stražite v stražnem stolpu, jejte, pijte. Vstanite, vi princi in pomazilite ščit.

⁶Kajti tako mi je rekel Gospod: »Pojdi, postavi stražarja, naj razglasi, kar vidi.«

⁷Ta je zagledal bojni voz z nekaj konjeniki, voz z osli in voz s kamelami in marljivo prisluhnil z mnogo pozornosti

⁸ter zavpil: »Lev. ›Moj Gospod, nenehno stojim na stražnem stolpu podnevi in na svojo stražo sem postavljen cele noči

⁹in glej, sem prihaja bojni voz z možmi, z nekaj konjeniki.‹« Odgovoril je in rekel: »Babilon je padel, padel je in vse rezane podobe njegovih bogov je zdrobil na tla.«

¹⁰Oh moja mlatev in žito mojih tal. To, kar sem slišal od Gospoda nad bojevniki, Izraelovega Boga, sem vam naznanil.

¹¹Breme o Dumi. Kliče me iz Seírja: »Stražar, kaj je glede noči? Stražar, kaj je glede noči?«

¹²Stražar je rekel: »Prihaja jutro in tudi noč. Če hočete poizvedeti, poizvejte. Vrnite se, pridite.«

¹³Breme nad Arabijo. V arabskem gozdu boste prenočevale, oh ve, potujoče skupine Dedánovcev.

¹⁴Prebivalci dežele Temá so prinesli vodo tistemu, ki je bil žejen. Tistega, ki je bežal, so prestregli s svojim kruhom.

¹⁵Kajti pobegnili so pred meči, pred izvlečenim mečem, pred napetim lokom in pred bolečino vojne.

¹⁶Kajti tako mi je rekel Gospod: »Znotraj leta, glede na najemnikova leta in vsa slava Kedárja bo padla.

¹⁷Preostanek izmed števila lokostrelcev, močni možje izmed kedárskih otrok, bodo zmanjšani,« kajti Gospod, Izraelov Bog, je to govoril.

Izaija 21

¹Prorokovanje o morski puščavi. Kakor besné silni viharji na Jugu, tako pride poguba iz puščave, iz grozovite dežele.

²Prikazen trda se mi poroča: „Nezvestnik ravna nezvesto in pokončevalec pokončuje. Idi gori, Elam! oblezite ga, o Medi! Vsemu zdihovanju pred njim storim konec.“

³Vsled tega so ledja moja polna bolečine, muke me popadajo kakor muke porodnice; krč me vije, da ne slišim, prestrašen sem, da ne vidim.

⁴Srce mi divje polje, groza me plaši; mrak, ki sem ga želel, mi je napravil trepetanje.

⁵Pripravljajo mizo, postavljajo stražo, jedo, pijejo... „Vstanite, o knezi, mažite ščit!“ –

⁶Kajti tako mi je velel Gospod: Pojdi, postavi pazuna; kar bo videl, naj naznani!

⁷In videl je vozove, dvojne jahače, jezdece na oslih in jezdece na velblodih. In poslušal je napeto, z največjo pozornostjo,

⁸in je zavpil kakor lev: Gospod, na stražnem stolpu vedno stojim po dnevi in pazeč postajam cele noči;

⁹in glej, v tem prihaja truma mož, dvojni jahači... In je izpregovoril, rekoč: „Padel je, padel Babilon, in vse izdolbene podobe bogov njegovih je treščil ob tla!“

¹⁰O mlatev moja in žito gumna mojega! Kar sem slišal od Gospoda nad vojskami, Boga Izraelovega, sem vam oznanil.

¹¹Prorokovanje o Dumi. K meni kličejo iz Seira: Čuvaj, mine li skoraj noč? Čuvaj, mine li skoraj noč?

¹²Čuvaj pravi: Pride jutro, pa tudi noč. Če hočete vpraševati, vprašajte; vrnite se, pridite!

¹³Prokovanje o Arabiji. Po gozdih v Arabiji boste prenočevale, o potujoče čete Dedancev!

¹⁴Prinesite žejnemu naproti vode! Prebivalci Temske pokrajine naj postrežejo s kruhom ubežniku!

¹⁵Kajti beže zaradi mečev, pred potegnjenim mečem in pred napetim lokom in pred nadlogami vojne.

¹⁶Zakaj tako mi je dejal Gospod: V enem letu, kakor so leta najemnikova, propade vsa slava kedarska.

¹⁷In preostalo število lokostrelcev junakov in sinov kedarskih bode neznatno; kajti Jehova, Bog Izraelov, je govoril to.