Estera 9

¹Torej v dvanajstem mesecu, ki je mesec adár, na trinajsti dan istega, ko sta se kraljeva zapoved in njegov odlok približala izvršitvi, na dan, ko so sovražniki Judov upali, da bodo imeli oblast nad njimi (čeprav je bilo to obrnjeno ravno nasprotno, da so Judje vladali nad tistimi, ki so jih sovražili),

²so se Judje zbrali skupaj v svojih mestih, po vseh provincah kralja Ahasvérja, da položijo roko na tiste, ki so iskali njihovo bolečino in noben človek se jim ni mogel zoperstaviti, kajti strah pred njimi je padel na vse ljudstvo.

³Vsi vladarji provinc, poročniki, namestniki in kraljevi častniki, so pomagali Judom, ker je nanje padel strah pred Mordohajem.

⁴Kajti Mordohaj je bil velik v kraljevi hiši in njegova slava je šla po vseh provincah, kajti ta mož Mordohaj je postajal večji in večji.

⁵Tako so Judje vse svoje sovražnike udarili z udarcem meča, pokolom in uničenjem. Tistim pa, ki so jih sovražili, so storili, kar so hoteli.

⁶V palači Suze so Judje usmrtili in uničili petsto mož.

⁷Paršandáta, Dalfóna, Aspáta,

⁸Poráta, Adaljája, Aridáta,

⁹Parmášta, Arisája, Aridája, Jezáta,

¹⁰deset sinov Hamedátovega sina Hamána, sovražnika Judov, so usmrtili, toda na plen niso položili svojih rok.

¹¹Na ta dan je bilo število tistih, ki so bili umorjeni v palači Suze, privedeno pred kralja.

¹²Kralj je kraljici Esteri rekel: »Judje so umorili in uničili petsto mož v palači Suze in deset Hamánovih sinov. Kaj so storili v preostalih kraljevih provincah? Torej kaj je tvoja prošnja? In ta ti bo zagotovljena. Ali kaj je tvoja nadaljnja zahteva? In ta bo storjena.«

¹³Potem je Estera rekla: »Če to ugaja kralju, naj bo to zagotovljeno Judom, ki so v [mestu] Suze, da prav tako storijo jutri, glede na odlok današnjega dne in naj bo Hamánovih deset sinov obešenih na vislice.«

¹⁴Kralj je zapovedal, da naj bo tako storjeno. Odlok je bil izdan v [mestu] Suze in obesili so Hamánovih deset sinov.

¹⁵Kajti Judje, ki so bili v [mestu] Suze, so se zbrali skupaj tudi na štirinajsti dan meseca adárja in v [mestu] Suze usmrtili tristo mož. Toda na plen niso položili svojih rok.

¹⁶Tudi drugi Judje, ki so bili v kraljevih provincah, so se zbrali skupaj in stali za svoja življenja in imeli počitek pred svojimi nasprotniki in jih izmed svojih sovražnikov usmrtili petinsedemdeset tisoč, toda svojih rok niso položili na plen.

¹⁷Na trinajsti dan meseca adárja in na štirinajsti dan istega so počivali in to naredili za dan praznovanja in veselja.

¹⁸Toda Judje, ki so bili v [mestu] Suze zbrani skupaj na njegov trinajsti dan in na njegov štirinajsti in na petnajsti dan istega, so počivali in to naredili za dan praznovanja in veselja.

¹⁹Zato so Judje po vaseh, ki prebivajo v mestih brez obzidja, naredili štirinajsti dan meseca adárja za dan veselja in praznovanja in dober dan in pošiljanja deležev drug drugemu.

²⁰Mordohaj je napisal te stvari in poslal pisma vsem Judom, ki so bili po vseh provincah Kralja Ahasvérja, tako bližnjim kakor daljnim,

²¹da to utrdi med njimi, da naj letno ohranjajo štirinajsti dan meseca adárja in petnajsti dan istega,

²²kakor dneva, na katera so Judje počivali pred svojimi sovražniki in mesec, ki je bil obrnjen k njim, od bridkosti v radost in od žalovanja v dober dan, da si bodo lahko pripravili dneve praznovanja in radosti in pošiljanja deležev drug drugemu in daril ubogim.

²³Judje so se lotili, da storijo, kakor so začeli in kakor jim je Mordohaj zapisal,

²⁴ker je Hamán, Hamedátov sin, Agágovec, sovražnik vseh Judov, zoper Jude zasnoval, da jih uniči in vrgel pur, to je žreb, da jih ugonobi in da jih uniči,

²⁵toda ko je Estera prišla pred kralja, je ta s pismi zapovedal, da naj se njegov zlobni naklep, ki ga je zasnoval zoper Jude, vrne na njegovo lastno glavo in da naj bodo on in njegovi sinovi obešeni na vislice.

²⁶Zato so ta dneva imenovali purim, po imenu pur. Zato so – po vseh besedah tega pisma in od tega, kar so videli glede te zadeve in kar je prišlo k njim –

²⁷Judje odredili in vzeli nase in na svoje potomstvo in na vse tiste, ki so se jim pridružili, tako da to ne bi prešlo, da bodo vsako leto ta dva dneva ohranjali glede na njihovo pisanje in glede na njihov določeni čas.

²⁸In da se bodo teh [dveh] dni spominjali in držali skozi vse rodove, vsaka družina, vsaka provinca in vsako mesto in da ta dneva purima med Judi ne bi prešla niti spomin nanju ne izgine od njihovega potomstva.

²⁹Potem je kraljica Estera, hči Abihájila in Juda Mordohaja, z vso oblastjo napisala, da potrjuje to drugo pismo o purimu.

³⁰In poslal je pisma vsem Judom, v sto sedemindvajset provinc Ahasvérjevega kraljestva, z besedami miru in resnice,

³¹da potrdi ta [dva] dneva purima, na njun določeni čas, glede na to, kakor sta jima Jud Mordohaj in kraljica Estera predpisala in kakor so odredili zase in za svoje potomstvo zadeve posta in njihovega joka.

³²Esterin odlok je potrdil te stvari o purimu in to je bilo zapisano v knjigo.

Estera 9

¹V dvanajstem mesecu pa, ki je mesec Adar, trinajstega dne tega meseca, ko bi se bila imela izvršiti kraljeva beseda in njegovo povelje, tisti dan, ko so se sovražniki Judov nadejali, da jih bodo premogli, se je obrnilo, da so Judje premogli sovražilce svoje;

²tedaj so se zbrali Judje v mestih svojih po vseh pokrajinah kralja Ahasvera, da polože roko na tiste, ki so iskali njih nesreče. In nihče ni mogel stati pred njimi, zakaj strah pred njimi je obvladal vsa ljudstva.

³In vsi knezi pokrajin in kraljevi namestniki in deželski oblastniki in oskrbniki kraljevih opravil so podpirali Jude, kajti navdal jih je strah pred Mardohejem.

⁴Zakaj Mardohej je bil velik v kraljevi hiši in glas o njem je šel po vseh deželah; kajti mož Mardohej je postajal čimdalje večji.

⁵In pobili so Judje vse sovražnike svoje z udarci meča in so jih pomorili in pogubili, in po svoji volji so ravnali s sovražilci svojimi.

⁶In v gradu Susanu so Judje pobili in pomorili petsto mož.

⁷In Parsandata, Dalfona, Aspata,

⁸Porata, Adalija, Aridata,

⁹Parmasta, Arisaja, Aridaja in Vajzata,

¹⁰desetero sinov Hamana, sinu Hamedata, sovražnika Judov, so pobili, ali po plenu niso segli s svojo roko.

¹¹Tisti dan so poročali število pomorjenih v gradu Susanu pred kraljem.

¹²In reče kralj kraljici Esteri: Judje so pobili in pomorili petsto mož v gradu Susanu in desetero sinov Hamanovih, kaj so pač storili po drugih pokrajinah kraljevih! Pa kaj je prošnja tvoja? ker dano ti bo. In česa želiš še? ker se ti zgodi.

¹³Tedaj reče Estera: Ako se vzvidi kralju, naj se dovoli Judom, ki so v Susanu, da delajo tudi jutri po današnjem ukazu, desetero sinov Hamanovih pa naj obesijo na vislice.

¹⁴In kralj je velel, naj se tako zgodi, in ukaz je bil izdan v Susanu; in deset sinov Hamanovih so obesili.

¹⁵In Judje, ki so bili v Susanu, so se zbrali na štirinajsti dan meseca Adarja in pomorili v Susanu tristo mož ali po plenu niso segli s svojo roko.

¹⁶Drugi Judje pa, ki so živeli po kraljevih pokrajinah, so se zbrali in branili življenje svoje in si pridobili pokoj od svojih sovražnikov ter pobili petinsedemdeset tisoč sovražilcev svojih ali po plenu niso segli s svojo roko,

¹⁷trinajsti dan meseca Adarja; in štirinajsti dan meseca so počivali in ga naredili za dan gostovanja in veselja.

¹⁸Judje pa, ki so bili v Susanu, so se zbrali trinajsti in štirinajsti dan meseca, in petnajsti dan so počivali ter ga naredili za dan gostovanja in veselja.

¹⁹Zato praznujejo Judje, ki stanujejo po deželi v neobzidanih mestih, štirinajsti dan meseca Adarja kot dan veselja in gostovanja in prazničen dan, in pošiljajo darila drug drugemu.

²⁰In Mardohej je spisal te zgodbe in poslal liste vsem Judom, ki so bili po vseh pokrajinah kralja Ahasvera, bližnjim in daljnim,

²¹naročajoč jim, naj praznujejo štirinajsti dan meseca Adarja in petnajsti dan vsako leto

²²kot dneva, v katerih so Judje dosegli pokoj od sovražnikov svojih, in kot mesec, v katerem se jim je premenila žalost v veselje in plakanje v prazničen dan; in naj ju postavijo za dneva gostovanja in veselja in pošiljanja daril drug drugemu in podeljevanja ubogim.

²³In Judje so sprejeli v izpolnjevanje, kar so bili že začeli in kar jim je pisal Mardohej.

²⁴Kajti Haman, sin Hamedatov, Agagejec, nasprotnik vseh Judov, je skoval naklep zoper Jude, da jih pogube, in je vrgel pur, to je žreb, da jih zatro in pokončajo.

²⁵Ko pa je Estera prišla pred kralja, je zapovedal z listi, naj se mu povrne njegov hudobni naklep, ki ga je nasnoval zoper Jude, na glavo njegovo; in obesili so njega in sinove njegove na vislice.

²⁶Zato so imenovali tiste dni purim, po imenu pur. Zategadelj, zaradi vseh besed tega lista in zaradi tega, kar so sami videli iz te reči in kar jih je doletelo,

²⁷so Judje določili in vzeli nase in na seme svoje in na vse, ki se bodo k njim pridružili, kot neminljivo postavo: da bodo praznovali ta dva dneva, kakor je zanju predpisano in njiju čas določen, vsako leto;

²⁸in da se je spominjati teh dni in ju praznovati v slehernem rodu, v sleherni rodbini, v vsaki pokrajini in v vsakem mestu; in da ne smeta ta dneva purima izginiti izmed Judov niti njiju spomin nehati pri njih zarodu.

²⁹In kraljica Estera, hči Abihailova, in Mardohej Jud, sta pisala z vsem poudarkom, da se potrdi ta drugi list o purimu.

³⁰In poslali so se listi vsem Judom v sto in sedemindvajsetih pokrajinah kraljestva Ahasverovega z besedami miru in resnice,

³¹da se potrdita ta dneva purima v njiju določenih časih, kakor sta jim ukazala Mardohej Jud in kraljica Estera in kakor so si ustanovili zase in za seme svoje, namreč določbo o postih in žalovanju.

³²In ukaz Esterin je potrdil te zadeve purima in zapisano je bilo v knjigo.