Apostolska dela 14

¹Pripetilo pa se je v Ikóniju, da sta oba skupaj odšla v judovsko sinagogo in tako govorila, da je velika množica, tako Judov kakor tudi Grkov, verovala.

²Toda neverni Judje so razvneli pogane in hudobno vplivali na njihovo mišljenje proti bratom.

³Ostala sta torej dolgo časa in pogumno govorila v Gospodu, ki je dal pričevanje k besedi svoje milosti in zagotovil, da so se po njunih rokah dogajala znamenja in čudeži.

⁴Vendar je bila množica iz mesta razdeljena; del je držal z Judi, del pa z apostoli.

⁵In ko je bil storjen napad, ki so ga sprožili tako pogani kakor tudi Judje s svojimi vladarji, da z njima kruto ravnajo in da ju kamnajo,

⁶sta bila o tem obveščena in pobegnila v Listro in Derbo, mesti v Likaoniji in k področju, ki leži naokoli

⁷in tam oznanjala evangelij.

⁸In v Listri je sedel nek mož, nemočen v svojih stopalih, pohabljen že od maternice svoje matere, ki nikoli ni hodil.

⁹Isti je slišal Pavla govoriti. Ta je neomajno zrl vanj in zaznavajoč, da je imel vero, da bi bil ozdravljen,

¹⁰je z močnim glasom rekel: »Stopi pokonci na svoja stopala.« In poskočil je in hodil.

¹¹In ko je množica videla, kaj je Pavel storil, so povzdignili svoje glasove, rekoč v likaonskem jeziku: »K nam dol sta prišla bogova v človeški podobi.«

¹²In Barnaba so imenovali Jupitra, Pavla pa Merkurja, ker je bil glavni govornik.

¹³Potem je Jupitrov svečenik, ki je bil pred njihovim mestom, k velikim vratom privedel vola in vence in z množico želel opraviti žrtvovanje.

¹⁴Nakar, ko sta apostola Barnaba in Pavel to slišala, sta razparala svoja oblačila in stekla med množico, vzklikajoč

¹⁵in govoreč: »Možje, zakaj počnete te stvari? Tudi midva sva z vami človeka podobnih strasti in oznanjava vam, da naj bi se od teh ničevosti obrnili k živemu Bogu, ki je naredil nebo in zemljo in morje ter vse stvari, ki so v njih,

¹⁶ki je v prejšnjih časih prenašal vse narode, da hodijo po svojih lastnih poteh.

¹⁷Vendar sebe ni pustil brez pričevanja, ker je delal dobro in nam dajal dež z neba ter rodovitna obdobja in naša srca napolnjeval s hrano in veseljem.«

¹⁸In s temi besedami sta komaj zadržala množico, da jima ni opravila žrtvovanja.

¹⁹In tja so prišli neki Judje iz Antiohije in Ikónija, ki so pregovorili množico in ko so kamnali Pavla, so ga izvlekli iz mesta, ker so mislili, da je bil mrtev.

²⁰Vendar ko so ga obkrožili učenci, je vstal ter prišel v mesto in naslednji dan z Barnabom odšel v Derbo.

²¹In ko sta temu mestu oznanila evangelij ter mnoge učila, sta se ponovno vrnila v Listro in v Ikónij in Antiohijo

²²ter krepila duše učencev in jih spodbujala, naj nadaljujejo v veri in da moramo skozi veliko stisko vstopiti v Božje kraljestvo.

²³In ko sta jim v vsaki cerkvi odredila starešine ter molila s postom, sta jih priporočila Gospodu, ki so mu verovali.

²⁴In potem, ko sta prepotovala skozi vso Pizidijo, sta prišla v Pamfilijo.

²⁵In ko sta besedo oznanila v Pergi, sta odšla dol v Atálejo

²⁶in od tam sta odjadrala v Antiohijo, od koder sta bila priporočena Božji milosti za delo, ki sta ga izvršila.

²⁷In ko sta prišla in so skupaj zbrali cerkev, sta jim ponovila vse, kar je Bog z njima storil in kako je odprl vrata vere k poganom.

²⁸In tam sta z učenci ostala dolgo časa.

Apostolska dela 14

¹Zgodi se pa v Ikoniji, da sta skupno šla v judovsko shodnico in sta tako govorila, da je vero sprejela velika množica Judov in Grkov.

²Tisti Judje pa, ki niso verovali, naščujejo in nahujskajo duše poganov zoper brate.

³Ostala sta tam torej dosti časa, srčno govoreč v Gospodu, ki je pričeval za besedo milosti svoje in dajal, da so se znamenja in čudeži godili po njunih rokah.

⁴Mestna množica se pa razdeli, in eni so bili za Jude, drugi pa za apostola.

⁵Ko so se pa vzdignili pogani in Judje s poglavarji svojimi, da bi ju sramotili in kamenali,

⁶zvesta za to in pobegneta v likaonski mesti Listro in Derbo in v okolico;

⁷in tu sta oznanjevala evangelij.

⁸In v Listri je sedel neki mož, brez moči v nogah, hrom od materinega telesa, ki ni nikoli hodil.

⁹Ta posluša Pavla, ko govori; on pa vpre oči vanj in videč, da ima vero, da ozdravi,

¹⁰reče z močnim glasom: Stopi na noge svoje pokonci! In poskoči in začne hoditi.

¹¹Ko pa vidi ljudstvo, kar je Pavel storil, povzdignejo glas in kličejo likaonski: Bogova sta v človeški podobi prišla doli k nam.

¹²In imenovali so Barnaba Jupitra, a Pavla Merkurja, ker je bil on prvi govornik.

¹³In duhovnik Jupitra, ki je imel tempelj pred mestom, pripelje juncev in prinese vencev k vratom ter jima hoče z ljudstvom darovati.

¹⁴Ko pa to zaslišita apostola, Pavel in Barnaba, si raztrgata oblačila in skočita med ljudstvo, kričeč

¹⁵in govoreč: Možje! kaj to delate? Tudi midva sva človeka, z vami enake narave, in vam oznanjujeva blagovestje, da se od teh ničevih reči obrnete k živemu Bogu, ki je ustvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih;

¹⁶ki je v preteklih časih pustil vse narode, da so hodili po svojih potih.

¹⁷Vendar pa sebe ni pustil brez pričevanja s tem, da je delil dobrote, dajal vam z neba dež in rodovitne čase in napolnjeval srca vaša z jedjo in veseljem.

¹⁸In tako govoreč, sta le s težavo ustavila ljudstvo, da jima ni darovalo.

¹⁹Pride pa tja nekaj Judov iz Antiohije in Ikonije, ki pregovore ljudstvo, da kamenajo Pavla in ga izvlečejo iz mesta, misleč, da je umrl.

²⁰Ko pa ga učenci obstopijo, vstane in pride v mesto. In drugi dan odide z Barnabom v Derbo.

²¹In ko sta oznanila evangelij temu mestu in sta pridobila dosti učencev, sta se vrnila v Listro in Ikonijo in Antiohijo,

²²potrjujoč duše učencev in jih opominjajoč, da naj vztrajajo v veri in da nam je treba po mnogih stiskah priti v kraljestvo Božje.

²³In postavita jim starejšine v vsaki cerkvi in jih v molitvi in s postom priporočita Gospodu, ki so bili vanj sprejeli vero.

²⁴In prehodita Pisidijo in prideta v Pamfilijo,

²⁵in ko sta govorila besedo v Pergi, gresta doli v Atalijo;

²⁶in odtod se odpeljeta po morju v Antiohijo, odkoder sta bila izročena milosti Božji na delo, ki sta ga bila izvršila.

²⁷Ko pa dojdeta tja in zbereta cerkev, sporočita, koliko reči je Bog ž njima storil in da je odprl poganom vrata vere.

²⁸In prebila sta tu ne malo časa z učenci.