Apostolska dela 11

¹Apostoli in bratje, ki so bili v Judeji, pa so slišali, da so tudi pogani sprejeli Božjo besedo.

²In ko je Peter prišel gor v Jeruzalem, so se tisti, ki so bili iz obreze, pričkali z njim,

³rekoč: »Odšel si k neobrezanim ljudem in jedel z njimi.«

⁴Toda Peter jim je zadevo ponovil od začetka in jim jo po vrsti pojasnil, rekoč:

⁵»Bil sem v mestu Jopa in molil in v zamaknjenju sem videl videnje: ›Neka posoda se je spuščala, kot bi bil to velik prt, s štirimi vogali spuščan dol iz neba in ta je prišel celó do mene.

⁶§ Na katerem sem, ko sem [vanj] uprl svoje oči, opazoval in zagledal štirinožne zemeljske živali in divje zveri in plazeče stvari ter perjad neba.

⁷In zaslišal sem glas, ki mi je rekel: ›Vstani, Peter, zakolji in jej.‹‹

⁸Vendar sem rekel: ›Ne tako, Gospod, kajti v moja usta nikoli ni vstopilo nič oskrunjenega ali nečistega.‹

⁹Toda glas iz neba mi je ponovno odgovoril: ›Kar je Bog očistil, tega ne imenuj oskrunjeno.‹

¹⁰To pa se je zgodilo trikrat in vse je bilo ponovno dvignjeno v nebo.

¹¹In glej, takoj so bili tam trije možje, poslani k meni iz Cezareje, [ki so] že prišli k hiši, kjer sem bil.

¹²In Duh mi je zaukazal, naj grem z njimi, ne da bi kaj dvomil. Poleg tega me je spremljalo teh šest bratov in vstopili smo v moževo hišo

¹³in razložil nam je, kako je v svoji hiši videl angela, ki je stal ter mu rekel: ›Pošlji može v Jopo in pokliči Simona, katerega vzdevek je Peter,

¹⁴ki ti bo povedal besede, po katerih boš rešen ti in vsa tvoja hiša.‹

¹⁵In ko sem začel govoriti, je nanje padel Sveti Duh, kakor v začetku na nas.

¹⁶Potem sem se spomnil Gospodove besede, kako je rekel: ›Janez je zares krščeval z vodo, toda vi boste krščeni s Svetim Duhom.‹

¹⁷Torej jim je tedaj Bog dal podoben dar, kakor ga je dal nam, ki smo verovali v Gospoda Jezusa Kristusa. Kaj sem bil jaz, da bi se mogel zoperstaviti Bogu?«

¹⁸Ko so slišali te stvari, so molčali in slavili Boga, rekoč: »Torej je Bog tudi poganom zagotovil kesanje v življenje.«

¹⁹Torej tisti, ki so bili razkropljeni naokoli zaradi preganjanja, ki je nastalo okoli Štefana, so potovali prav do Fenikije in Cipra in Antiohije in nikomur niso oznanjali besede, razen samo Judom.

²⁰Nekateri izmed teh pa so bili možje s Cipra in Cirene, ki so, ko so prišli v Antiohijo, govorili Grkom ter oznanjali Gospoda Jezusa.

²¹In Gospodova roka je bila z njimi, in veliko število [jih] je verovalo ter se spreobrnilo h Gospodu.

²²Potem so besede o teh stvareh prišle do ušes cerkve, ki je bila v Jeruzalemu, in poslali so naprej Barnaba, da bi šel prav do Antiohije.

²³Kateri, ko je prišel in videl Božjo milost, je bil vesel in vse spodbujal, da bi se s srčnim namenom trdno držali Gospoda.

²⁴Kajti bil je dober človek ter poln Svetega Duha in vere. In mnogo ljudi je bilo dodanih h Gospodu.

²⁵Potem se je Barnaba odpravil v Tarz, da poišče Savla,

²⁶in ko ga je našel, ga je privedel v Antiohijo. In pripetilo se je, da sta se celo leto zbirala s cerkvijo ter učila mnogo ljudi. In učenci so bili v Antiohiji prvič imenovani kristjani.

²⁷In v teh dneh so prišli preroki iz Jeruzalema v Antiohijo.

²⁸In vstal je nekdo, po imenu Agab ter po Duhu kazal, da naj bi bilo veliko pomanjkanje po vsem celotnem svetu, ki se je zgodilo v dneh cesarja Klavdija.

²⁹Potem so bili učenci, vsak mož glede na svojo zmožnost, odločeni, da pošljejo pomoč bratom, ki prebivajo v Judeji,

³⁰kar so tudi storili in to po Barnabovih ter Savlovih rokah poslali starešinam.

Apostolska dela 11

¹Zaslišijo pa apostoli in bratje, ki so bivali po Judeji, da so tudi pogani sprejeli besedo Božjo.

²Ko pa je prišel Peter v Jeruzalem, so se prepirali ž njim, ki so bili iz obreze,

³in so dejali: K možem neobrezanim si šel in si jedel ž njimi!

⁴Peter pa začne in jim razloži vse po vrsti, govoreč:

⁵Molil sem v mestu Jopi, in zamaknjen vidim prikazen: nekaka posoda, kakor velik prt, gre navzdol in se za štiri vogle spušča z neba, in pride do mene.

⁶In ko pogledam vanjo, opazim in ugledam četveronožce in zver in golazen zemlje in ptice nebeške.

⁷Zaslišim pa tudi glas, da mi pravi: Vstani, Peter, kolji in jej!

⁸In rečem: Nikakor ne, Gospod, kajti nič nagnusnega ali nečistega ni nikoli prišlo v usta moja.

⁹Odgovori mi pa glas z neba v drugič: Kar je Bog očistil, ne imej ti za nečisto.

¹⁰To pa se je zgodilo trikrat, in zopet je bilo vse vzeto v nebo.

¹¹In glej, v tem trenutku stoje trije možje pred hišo, v kateri sem bil, poslani k meni iz Cezareje.

¹²In Duh mi veli, naj grem ž njimi brez pomišljevanja. Šlo je pa z menoj tudi tehle šest bratov, in vstopili smo v hišo moževo.

¹³In povedal nam je, kako je videl angela v hiši svoji, da je pristopil in rekel: Pošlji v Jopo in pokliči Simona s priimkom Peter,

¹⁴ki ti bo govoril besede, po katerih boš zveličan ti in vsa hiša tvoja.

¹⁵Ko pa jim začnem govoriti, pride sveti Duh nanje, kakor na nas v začetku.

¹⁶Tu sem se spomnil besede Gospodove, kakor je povedal: Janez sicer je krstil z vodo, ali vi boste krščeni s svetim Duhom.

¹⁷Ko jim je torej dal Bog prav ta dar kakor tudi nam, ko smo sprejeli vero v Gospoda Jezusa Kristusa: kdo pa sem bil jaz, da bi jaz mogel Bogu zabraniti?

¹⁸Ko so pa to slišali, so se pomirili, in slavili so Boga, rekoč: Torej tudi poganom je Bog dal izpokorjenje za življenje!

¹⁹Tisti pa, ki so se razkropili po stiski, ki je bila nastala spričo Štefana, so prehodili vse kraje prav do Fenicije in Cipra in Antiohije, nikomur ne oznanjujoč besede Božje, razen samo Judom.

²⁰Bili so pa nekateri izmed njih Ciprani in Cirenci, ki so, prišedši v Antiohijo, govorili tudi Grkom in oznanjevali evangelij Gospoda Jezusa.

²¹In roka Gospodova je bila ž njimi; in veliko število se jih je, sprejemši vero, izpreobrnilo h Gospodu.

²²In glas o njih pride do ušes cerkvi, ki je bila v Jeruzalemu: in odpošljejo Barnaba, naj gre v Antiohijo.

²³Ko pride ta in vidi milost Božjo, se razveseli in opominja vse, naj s stanovitnim srcem vztrajajo pri Gospodu.

²⁴Bil je namreč dober mož in poln svetega Duha in vere. In veliko ljudstva se tu pridruži Gospodu.

²⁵Barnaba pa odide v Tars iskat Savla; in ko ga je našel, ga pripelje v Antiohijo.

²⁶Zgodi se pa, da sta bila celo leto pri zborovanjih v cerkvi in sta učila precejšnjo množico, in da so učenci najprvo v Antiohiji bili imenovani Kristjani.

²⁷V tej dneh so pa prišli iz Jeruzalema proroki v Antiohijo.

²⁸In vstane eden izmed njih, po imenu Agab, ter oznani po Duhu, da nastane velika lakota po vsem svetu, ki je tudi prišla za Klavdija cesarja.

²⁹Tedaj sklenejo učenci, vsak po zmožnosti svoji, poslati v pomoč bratom, ki so prebivali v Judeji;

³⁰to so tudi storili, poslavši starejšinam po roki Barnabovi in Savlovi.