5. Mojzesova 20

¹Ko greš ven na boj zoper svoje sovražnike in vidiš konje in bojne vozove in ljudstvo, številnejše od tebe, se jih ne boj, kajti Gospod, tvoj Bog, je s teboj, ki te je privedel gor iz egiptovske dežele.

²In zgodilo se bo, ko se približate k bitki, da bodo pristopili duhovniki in spregovorili ljudstvu

³ter jim rekli: ›Prisluhni, oh Izrael, danes se približujete bitki zoper svoje sovražnike. Naj vaša srca ne slabijo, ne bojte se in ne trepetajte, niti zaradi njih ne bodite prestrašeni,

⁴kajti Gospod, vaš Bog, je ta, ki gre z vami, da se za vas bori zoper vaše sovražnike, da vas reši.‹

⁵Častniki bodo ljudstvu govorili, rekoč: ›Kateri mož je tam, ki je zgradil novo hišo in je ni posvetil? Naj ta gre in se vrne k svoji hiši, da v bitki ne umre in je ne posveti drug moški.

⁶In kateri mož je ta, ki je zasadil vinograd in še ni jedel od njega? Tudi ta naj gre in se vrne k svoji hiši, da v bitki ne umre in drug moški ne jé od njega.

⁷In kateri mož je tam, ki je zaročil ženo in je še ni vzel? Naj gre in se vrne k svoji hiši, da v bitki ne umre in je ne vzame drug moški.‹

⁸Častniki bodo naprej govorili ljudstvu in bodo rekli: ›Kateri moški je tam, ki je bojazljiv in boječ? Naj gre in se vrne k svoji hiši, da ne bo srce njegovih bratov oslabelo tako kakor njegovo srce.‹

⁹Zgodilo se bo, ko bodo častniki končali govorjenje ljudstvu, da bodo postavili poveljnike vojsk, da vodijo ljudstvo.

¹⁰Ko prideš blizu mesta, da se boriš zoper njega, potem mu razglasi mir.

¹¹Zgodilo se bo, če ti ta naredi odgovor miru in ti odpre, potem se bo zgodilo, da ti bodo vsi ljudje, ki so najdeni notri, postali davkoplačevalci in ti bodo služili.

¹²Če pa s teboj ne bo sklenilo miru, temveč se bo zoper tebe vojskovalo, potem ga boš oblegal

¹³in ko ga Gospod, tvoj Bog, izroči v tvoje roke, boš vsakega tamkajšnjega moškega udaril z ostrino meča.

¹⁴Toda ženske, malčke, živino in vse, kar je v mestu, torej ves njegov plen, boš vzel k sebi in jedel boš plen svojih sovražnikov, ki ti ga je dal Gospod, tvoj Bog.

¹⁵Tako boš storil vsem mestom, ki so zelo daleč od tebe, ki niso od mest teh narodov.

¹⁶Toda od mest teh ljudstev, ki ti jih Gospod, tvoj Bog, da za dediščino, ne boš ohranil živega ničesar, kar diha,

¹⁷temveč jih boš popolnoma uničil, namreč Hetejce, Amoréjce, Kánaance, Perizéjce, Hivéjce in Jebusejce, kakor ti je zapovedal Gospod, tvoj Bog,

¹⁸da te ne naučijo delati po vseh svojih ogabnostih, ki so jih storili svojim bogovom. Tako bi grešili zoper Gospoda, svojega Boga.

¹⁹Ko boš dolgo časa oblegal mesto in se vojskoval zoper njega, da ga zavzameš, ne boš uničil njegovih dreves s tem, da bi nadnje privedel sekiro, kajti od njih lahko ješ in ne boš jih posekal, da bi jih uporabil pri obleganju (kajti poljsko drevo je življenje človeku).

²⁰Uničil in posekal boš le drevesa, za katera veš, da niso drevesa za hrano. Zoper mesto, ki se bojuje s teboj, boš zgradil branike, dokler ne bo podjarmljeno.

5. Mojzesova 20

¹Ko pojdeš v boj zoper svoje sovražnike in boš videl konje in bojne vozove in ljudstvo, številnejše od tebe, ne boj se jih; zakaj Gospod, tvoj Bog, je s teboj, ki te je gori pripeljal iz dežele Egiptovske.

²In preden začnete bitko, naj pristopi duhovnik in ogovori ljudstvo

³ter mu reče: Čuj, o Izrael, danes se spopadete v boju s svojimi sovražniki: naj vam ne kopni srce, ne bojte se in ne trepetajte, tudi se jih ne plašite!

⁴Zakaj Gospod, vaš Bog, vas spremlja, da se za vas bojuje zoper vaše sovražnike in vas reši.

⁵Oblastniki pa naj ogovore ljudstvo takole: Kdo je tu, ki je sezidal novo hišo in je še ni posvetil? pojdi in vrni se v hišo svojo, da ne bi umrl v boju in bi jo kdo drugi posvetil.

⁶Kdo je, ki je zasadil vinograd in ga še ni začel uživati? vrni se in ostani doma, da ne bi umrl v boju in bi ga kdo drugi užival.

⁷In kdo je, ki si je zaročil mladenko, a je še ni domov peljal? vrni se in ostani doma, da ne bi umrl v boju in bi jo kdo drugi vzel.

⁸In dalje naj govore oblastniki ljudstvu, rekoč: Kdo je boječ in plahega srca? pojdi in ostani v hiši svoji, da ne oplaši srca svojim bratom, kakor je njegovo.

⁹In ko nehajo oblastniki govoriti ljudstvu, postavijo vojvode trum ljudstvu na čelo.

¹⁰Ko se približaš mestu, da se ž njim bojuješ, ponudi mu najprej mir.

¹¹Ako ti odgovori z mirom in ti odpre vrata, bodi ti vse ljudstvo, ki ga najdeš v njem, davku podvrženo in naj ti služi.

¹²Ako pa noče miru skleniti, temuč začne boj s teboj, oblezi ga z vojsko;

¹³in ko ti ga v roko da Gospod, tvoj Bog, pobij vse moške v njem z ostrino meča,

¹⁴toda žene, otroke, živino in vse, kar je v mestu: ves plen vzemi kot rop zase in uživaj sovražnikov svojih plen, ki ti ga je dal Gospod, tvoj Bog.

¹⁵Tako stori z vsemi mesti, ki so bolj daleč od tebe in niso iz mest tehle narodov.

¹⁶Ali v mestih teh narodov, ki ti jih Gospod, tvoj Bog, daje v dediščino, ne pusti živega ničesar, kar diha,

¹⁷ampak s prokletjem jih uniči: Hetejce, Amorejce, Kanaance, Ferizejce, Hevejce in Jebusejce, kakor ti je zapovedal Gospod, tvoj Bog;

¹⁸da vas ne bodo učili delati vseh tistih gnusob, ki so jih delali svojim bogovom, da se ne pregrešite zoper Gospoda, Boga svojega.

¹⁹Ko boš dalj časa oblegoval mesto, bojevaje se ž njim, da ga dobiš, ne pokvari mu dreves s sekiro; ker lahko ješ njih sad, zato jih ne posekaj. Je li mar les na polju človek, da bi ga tudi oblegal?

²⁰Samo drevje, ki ne rodi sadja za užitek, smeš pokvariti in iztrebiti ter oblegovalne naprave iz njega zgraditi zoper mesto, ki se s teboj bojuje, dokler ne pade.