5. Mojzesova 10

¹Ob tistem času mi je Gospod rekel: ›Izsekaj si dve kamniti plošči, podobni prvima in pridi gor k meni na goro in si naredi skrinjo iz lesa.

²Na tabli bom zapisal besede, ki so bile na prvih tablah, ki si ju razbil in položil ju boš v skrinjo.‹

³In naredil sem skrinjo iz akacijevega lesa in izsekal dve kamniti plošči, podobni prvima in odšel gor na goro in v svoji roki sem imel dve tabli.

⁴Na tabli je zapisal deset zapovedi, glede na prvo pisanje, ki vam jih je Gospod govoril na gori iz srede ognja na dan zbora. In Gospod mi ju je dal.

⁵Obrnil sem se in prišel dol z gore in tabli položil v skrinjo, ki sem jo naredil, in tam sta, kakor mi je Gospod zapovedal.

⁶Izraelovi otroci so odšli na svoje potovanje od Beeróta Jaakánovih otrok v Mosêro. Tam je Aron umrl in tam je bil pokopan in namesto njega je v duhovniški službi služil njegov sin Eleazar.

⁷Od tam so odpotovali v Gidgád in iz Gidgáda v Jotbáto, deželo rek vodá.

⁸Ob tistem času je Gospod ločil Lévijev rod, da nosi skrinjo Gospodove zaveze, da stojijo pred Gospodom, da mu služijo in da blagoslavljajo v njegovem imenu, do današnjega dne.

⁹Zato Levi nima deleža niti dediščine s svojimi brati; Gospod je njegova dediščina, kakor mu je obljubil Gospod, tvoj Bog.

¹⁰In ostal sem na gori, kakor prvič, štirideset dni in štirideset noči in Gospod mi je prisluhnil tudi ob tistem času in Gospod te ni hotel uničiti.

¹¹Gospod mi je rekel: ›Vstani, odpravi se na svoje potovanje pred ljudstvom, da lahko vstopijo in vzamejo v last deželo, ki sem jo prisegel njihovim očetom, da jim jo dam.‹

¹²In sedaj, Izrael, kaj Gospod, tvoj Bog, zahteva od tebe, razen, da se bojiš Gospoda, svojega Boga, da hodiš po vseh njegovih poteh, da ga ljubiš, da služiš Gospodu, svojemu Bogu, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo.

¹³Da varuješ Gospodove zapovedi in njegove zakone, ki ti jih ta dan zapovedujem v tvoje dobro?

¹⁴Glej, nebo in nebesa nebes so od Gospoda, tvojega Boga, tudi zemlja z vsem, kar je na njej.

¹⁵Samo Gospod je imel zadovoljstvo v tvojih očetih, da jih vzljubi in izbral je njihovo seme za njimi, torej vas, izmed vseh ljudstev, kakor je to ta dan.

¹⁶Obrežite torej prednjo kožico svojega srca in ne bodite več trdovratni.

¹⁷Kajti Gospod, vaš Bog, je Bog bogov in Gospod gospodov in véliki Bog, mogočen in strašen, ki se ne ozira na osebe niti ne sprejema nagrade.

¹⁸Izvaja sodbo sirote in vdove in ljubi tujca v tem, da mu daje hrano in oblačilo.

¹⁹Ljubite torej tujca, kajti tujci ste bili v egiptovski deželi.

²⁰Bal se boš Gospoda, svojega Boga. Njemu boš služil in k njemu se boš trdno pridružil in prisegal pri njegovem imenu.

²¹On je tvoja hvala in on je tvoj Bog, ki je zate storil te velike in strašne stvari, ki so jih videle tvoje oči.

²²Tvoji očetje so odšli dol v Egipt s sedemdesetimi osebami in sedaj te je Gospod, tvoj Bog, naredil kakor zvezd neba zaradi množice.

5. Mojzesova 10

¹Tisti čas mi reče Gospod: Izsekaj si dve kameneni plošči, kakor sta bili prejšnji, in stopi k meni na goro, in naredi si leseno skrinjo;

²in napišem na plošči besede, ki so bile na prejšnjih, ki si ju razbil, ti pa vloži v skrinjo.

³Naredil sem torej skrinjo iz akacijevega lesa in izsekal dve plošči iz kamena, kakor sta bili prejšnji, in stopil sem na goro z obema ploščama v roki svoji.

⁴Tedaj je napisal na plošči soglasno s prvim pismom tistih deset besed, ki vam jih je Gospod govoril na gori, iz sredi ognja, v dan zbora; nato mi ju da Gospod,

⁵in jaz se obrnem in stopim doli z gore in položim plošči v skrinjo, ki sem jo naredil, in ondi sta, kakor mi je bil Gospod zapovedal. –

⁶Sinovi Izraelovi pa so šli od Vodnjaka Jakanovih sinov v Mozero; tam je umrl Aron in tam je bil pokopan. In Eleazar, njegov sin, je služboval kot duhovnik na njegovem mestu.

⁷Odtod so potovali v Gudgodo in iz Gudgode v Jotbato, v pokrajino potokov vodá.

⁸Tisti čas je Gospod oddelil rod Levijev, da naj nosi skrinjo Gospodove zaveze in stoji pred Gospodom, pripravljen za službo, ter blagoslavlja v njegovem imenu, do tega dne.

⁹Zato nima Levi deleža, ne dediščine s svojimi brati; Gospod je njegova dediščina, kakor mu je obljubil Gospod, tvoj Bog. –

¹⁰Jaz pa sem ostal na gori kakor prvikrat štirideset dni in štirideset noči, in Gospod me je uslišal tudi to pot; ni te hotel Gospod pogubiti.

¹¹A Gospod mi je velel: Vstani, odidi in pojdi pred ljudstvom, da dospejo v deželo in jo posedejo, ki sem zanjo prisegel njih očetom, da jim jo dam.

¹²Sedaj pa, o Izrael, kaj zahteva Gospod, tvoj Bog, od tebe? Samo to: da se bojiš Gospoda, svojega Boga, da hodiš po vseh njegovih potih, da ga ljubiš in služiš Gospodu, svojemu Bogu, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje,

¹³da držiš Gospodove zapovedi in njegove postave, ki ti jih danes zapovedujem tebi v dobro.

¹⁴Glej, Gospoda, tvojega Boga, je nebo in nebesa nebes, zemlja in vse, kar je na njej.

¹⁵Vendar se je samo k tvojim očetom milo nagnil Gospod, da bi jih ljubil, in izvolil si je njih seme za njimi, to je vas, mimo vseh ljudstev, kakor je danes.

¹⁶Obrežite torej neobrezo svojega srca in ne bodite več trdovratni.

¹⁷Zakaj Gospod, vaš Bog, on je Bog bogov in gospodov Gospod, Bog mogočni, veliki, silni in grozni, ki se ne ozira, kdo je kdo, in ne jemlje podkupila;

¹⁸ki se poteguje za pravdo sirote in vdove in ljubi tujca, podeljujoč mu živeža in oblačil.

¹⁹Zato ljubite tujca, kajti tujci ste bili v Egiptovski deželi.

²⁰Gospoda, svojega Boga, se boj, njemu služi, njega se oklepaj in pri njegovem imenu prisegaj.

²¹On je hvala tvoja, on tvoj Bog, ki je zate storil tiste velike in strašne reči, ki so jih videle tvoje oči.

²²tvoji očetje so šli doli v Egipt s sedemdesetimi dušami, sedaj pa te je Gospod, tvoj Bog, pomnožil kakor zvezde na nebu.