4. Mojzesova 24

¹Ko je Bileám videl, da je to ugajalo Gospodu, da blagoslovi Izraela, ni odšel kakor ob drugih časih, da išče za izrekanji urokov, temveč je svoj obraz nameril proti divjini.

²Bileám je povzdignil svoje oči in videl Izraela prebivati v svojih šotorih glede na svoje rodove in duh od Boga je prišel nadenj.

³Vzel je njegovo prispodobo in rekel: »Bileám, Beórjev sin, je rekel in mož, katerega oči so odprte, je rekel.

⁴Rekel je tisti, ki je slišal besede od Boga, ki je videl vizijo Vsemogočnega pasti v videnje, toda svoje oči je imel odprte.

⁵Kako ljubki so tvoji šotori, oh Jakob in tvoja šotorska svetišča, oh Izrael!

⁶Kakor se doline širijo naprej, kakor vrtovi pri rečnem bregu, kakor drevesa aloje, ki jih je Gospod zasadil, in kakor cedrova drevesa poleg vodá.

⁷Vodo bo izlil iz svojih veder in njegovo seme bo na mnogih vodah in njegov kralj bo višji kakor Agág in njegovo kraljestvo bo povišano.

⁸Bog ga je privedel iz Egipta; imel je, kakor bi bila moč samoroga. Pojedel bo narode svojih sovražnikov in njihove kosti bo zlomil in jih prebodel s svojimi puščicami.

⁹Leži, ulegel se je kakor lev in kakor velik lev. Kdo ga bo razvnel? Blagoslovljen je, kdor te blagoslavlja in preklet je, kdor te preklinja.«

¹⁰Balákova jeza je bila vžgana zoper Bileáma in svoji roki je udaril skupaj in Balák je rekel Bileámu: »Poklical sem te, da prekolneš moje sovražnike in glej, ti si jih vse skupaj trikrat blagoslovil.

¹¹Zato sedaj pobegni k svojemu kraju, Mislil sem te povišati k veliki časti; toda glej, Gospod te je zadržal pred častjo.«

¹²Bileám je rekel Baláku: »Mar nisem govoril tudi tvojim poslancem, ki si jih pošiljal k meni, rekoč:

¹³›Če bi mi Balák dal svojo hišo, polno srebra in zlata, ne morem preko Gospodove zapovedi, da storim ali dobro ali slabo iz svojega lastnega mišljenja, temveč bom govoril to, kar govori Gospod?‹

¹⁴In sedaj glej, grem k svojemu ljudstvu. Pridi torej in oznanil ti bom, kaj bo to ljudstvo storilo tvojemu ljudstvu v zadnjih dneh.«

¹⁵Vzel je njegovo prispodobo in rekel: »Bileám, Beórjev sin, je rekel in mož, katerega oči so odprte, je rekel:

¹⁶›Rekel je ta, ki je slišal besede od Boga in poznal spoznanje Najvišjega, ki je videl videnje Vsemogočnega, padajoč v trans, toda z odprtimi očmi.

¹⁷Videl ga bom, toda ne sedaj. Gledal ga bom, toda ne [od] blizu. Prišla bo Zvezda iz Jakoba in Žezlo bo vstalo iz Izraela in udarilo bo Moábove vogale in uničilo vse Setove otroke.

¹⁸Edóm bo posest, tudi Seír bo posest za svoje sovražnike, Izrael pa bo delal junaško.

¹⁹Iz Jakoba bo prišel tisti, ki bo imel gospostvo in uničil bo tistega, ki preostaja iz mesta.‹«

²⁰Ko je pogledal na Amáleka, je vzel njegovo prispodobo ter rekel: »Amálek je bil prvi izmed narodov, toda njegov zadnji konec bo, da bo uničen na veke.«

²¹Pogledal je na Kenéjce in vzel njegovo prispodobo ter rekel: »Trdno je tvoje bivališče in svoje gnezdo postavljaš v skalo.

²²Vendar bo Kenéjec opustošen, dokler te Asúr ne bo odvedel ujetega.«

²³Vzel je njegovo prispodobo in rekel: »Ojoj, kdo bo živel, ko Bog to dela!

²⁴Ladje bodo prišle iz pokrajin Kitéjcev in prizadele Asúr in Eber in tudi on bo uničen na veke.«

²⁵Bileám je vstal, odšel in se vrnil na svoj kraj in tudi Balák je odšel svojo pot.

4. Mojzesova 24

¹Ker pa je Balaam videl, da je dobro v očeh Gospodovih, če blagoslavlja Izraela, ni šel več kakor prvič in drugič za vražami svojimi, temuč obrne obličje svoje proti puščavi.

²In povzdigne Balaam oči ter vidi Izraela ušatorjenega po rodovih svojih. In pride nadenj duh Božji,

³in začne svoj govor in reče: Tako pravi Balaam, sin Beorjev, tako pravi mož odprtih oči,

⁴tako pravi, ki sliši besede Boga silnega, ki vidi prikazen Vsemogočnega, ki pade, a oči so mu odprte:

⁵Kako so lepi šatori tvoji, o Jakob, prebivališča tvoja, o Izrael!

⁶Kakor doline se razprostirajo, kakor vrtovi poleg reke, kakor alojeva drevesa, ki jih je Gospod zasadil, kakor cedre pri vodah.

⁷Voda poteče zvrhoma iz veder njegovih in seme njegovo bode v obilnih vodah; višji od Agaga bo njegov kralj in kraljestvo njegovo se poviša.

⁸Bog mogočni ga je vodil iz Egipta; moč njegova je enaka bivolovi. Požre narode, ki ga stiskajo, in zdrobi jim kosti in s pšicami svojimi jih razkrši.

⁹Legel je, da bi počival, kakor lev in kakor levinja; kdo ga zbudi? Kdorkoli te blagoslovi, bodi blagoslovljen, in kdor te preklinja, bodi preklet!

¹⁰Tedaj se vname srd Balakov zoper Balaama, ploskne z rokama in reče Balaamu: Da prekolneš neprijatelje moje, sem te poklical, in glej, ti si jih le blagoslovil že tretjič.

¹¹Zdaj pa se hitro poberi v svoj kraj! Mislil sem te s častmi obsipati, a glej, Gospod ti ni privoščil časti.

¹²Balaam pa reče Balaku: Nisem li tudi rekel slom tvojim, ki si jih poslal k meni, takole:

¹³Če mi da Balak zlata in srebra polno hišo svojo, ne morem prestopiti povelja Gospodovega, da bi storil ali dobro ali hudo po svojih mislih, ampak da bom govoril, kar mi ukaže Gospod?

¹⁴In sedaj, glej, grem k ljudstvu svojemu; pristópi, da ti oznanim, kaj stori to ljudstvo tvojemu ljudstvu v poznejših časih.

¹⁵In začne svoj govor in reče: Tako pravi Balaam, sin Beorjev, tako pravi mož odprtih oči,

¹⁶tako pravi, ki sliši besede Boga silnega, ki ima spoznanje Najvišjega, ki vidi prikazen Vsemogočnega, ki pade, a oči mu so odprte:

¹⁷Vidim jo, ali ne sedaj, gledam jo, a ne od blizu: zvezda vzhaja iz Jakoba in žezlo se vzdiguje iz Izraela, ki potare obedve strani Moabcem in razdere vse sinove hruma.

¹⁸In Edom mu bo posestvo, tudi Seir mu bo posestvo, sovražnika njegova; Izrael pa bo vršil junaške čine.

¹⁹In iz Jakoba bo eden vladal in pogubil preostale iz mesta.

²⁰In ko je pogledal Amalekovce, poprime govor svoj in reče: Prvec narodov je Amalek, a konec njegov bode poguba.

²¹In pogleda Kenejce, poprime govor svoj in reče: Močno je prebivališče tvoje, in na skalo si postavil svoje gnezdo.

²²A vendar bo Kenejec iztrebljen! Doklej še? Asur te popelje ujetega.

²³In poprime govor svoj in reče: Gorje, kdo bo živel, kadar Bog mogočni to stori?

²⁴In ladje pridejo od obrežja Kitima in ponižajo Asurja in ponižajo Heberja. Tudi on dospe v pogubo!

²⁵In Balaam vstane ter odpotuje v svoj kraj; tudi Balak je šel svojim potem.