2. Samuelova 4

¹Ko je Savlov sin slišal, da je bil Abnêr mrtev v Hebrónu, so bile njegove roke slabotne in vsi Izraelci so bili zaskrbljeni.

²Savlov sin je imel dva moža, ki sta bila poveljnika čet. Ime enega je bilo Baaná in ime drugega Reháb, sinova Rimóna, Beeróčana, izmed Benjaminovih otrok (kajti tudi Beerót je bil štet k Benjaminu

³in Beeróčani so pobegnili v Gitájim in bili tam začasni prebivalci do tega dne.)

⁴Savlov sin Jonatan je imel sina, ki je bil hrom od svojih stopal. Pet let je bil star, ko so prišle iz Jezreéla novice o Savlu in Jonatanu in njegova dojilja ga je vzela in pobegnila. Pripetilo pa se je, medtem ko je hitela, da pobegne, da je padel in postal hrom. Njegovo ime je bilo Mefibóšet.

⁵Sinova Beeróčana Rimóna, Reháb in Baaná sta odšla in prišla okoli dnevne vročine v hišo Iš Bošeta, ki je opoldan ležal na postelji.

⁶Prišla sta tja, v sredo hiše, kakor bi hotela vzeti pšenico. Udarila sta ga pod peto rebro in Reháb in njegov brat Baaná sta pobegnila.

⁷Kajti ko sta prišla v hišo, je ležal na svoji postelji, v svoji spalnici in udarila sta ga in ga usmrtila in obglavila in vzela njegovo glavo in vso noč bežala čez ravnino.

⁸Glavo Iš Bošeta sta prinesla k Davidu v Hebrón in rekla kralju: »Glej, glava Savlovega sina Iš Bošeta, tvojega sovražnika, ki je iskal tvoje življenje in Gospod je ta dan maščeval mojega gospoda kralja nad Savlom in njegovim semenom.«

⁹David pa je odgovoril Rehábu in njegovemu bratu Baanáju, sinovoma Beeróčana Rimóna ter jima rekel: »Kakor živi Gospod, ki je mojo dušo odkupil od vseh nasprotnikov,

¹⁰ko mi je nekdo povedal, rekoč: ›Glej, Savel je mrtev,‹ misleč, da je prinesel dobre novice, sem ga prijel in ga usmrtil v Ciklágu. Mislil je, da mu bom dal nagrado za njegove novice.

¹¹Koliko mnogo bolj, ko sta zlobneža umorila pravično osebo v njegovi lastni hiši, na njegovi postelji? Mar ne bom torej sedaj zahteval njegovo kri iz vajine roke in vaju vzel proč z zemlje?«

¹²David je svojim mladeničem zapovedal in so ju ubili ter odsekali njuni roki in njuna stopala in ju obesili gor nad ribnik v Hebrónu. Toda vzeli so glavo Iš Bošeta in jo pokopali v Abnêrjevem mavzoleju v Hebrónu.

2. Samuelova 4

¹In ko je slišal Isboset, Savlov sin, da je Abner mrtev v Hebronu, mu omahnejo roke, in ves Izrael se ustraši.

²Imel pa je Savlov sin dva moža, poveljnika trum: enemu je bilo ime Baana, drugemu pa Rekab, sinova Rimona Berotčana, izmed sinov Benjaminovih (kajti Berot se tudi šteje k Benjaminu;

³bili so pa Berotčani bežali v Gitaim in so ondi prebivali do današnjega dne).

⁴Jonatan pa, Savlov sin, je imel sina, hromega na nogah. Pet let je bil star, ko je prišla vest o Savlu in Jonatanu iz Jezreela; in njegova dojka ga je vzela in bežala, in ko je hitela, da ubeži, je padel in ohromel. In ime mu je bilo Mefiboset.

⁵In sinova Rimona Berotčana, Rekab in Baana, sta šla in dospela, ko je bil dan najbolj vroč, v hišo Isbosetovo, ko je počival na postelji opoldne.

⁶In stopita sredi hiše, kakor da bi hotela vzeti pšenice, in ga zabodeta pod rebra, in Rekab in Baana, brat njegov, zbežita.

⁷Ko sta namreč prišla v hišo in je on ležal v spalnici svoji na postelji, ga udarita in umorita ter mu odsekata glavo, in vzameta glavo njegovo in bežita po poti nižine Arabe vso noč.

⁸In prineseta glavo Isbosetovo Davidu v Hebron in rečeta kralju: Glej, glava Isboseta, sina Savlovega, tvojega sovražnika, ki ti je stregel po življenju! Gospod je danes maščeval gospoda mojega, kralja, nad Savlom in nad semenom njegovim.

⁹David pa odgovori Rekabu in Baanu, bratu njegovemu, sinoma Rimona Berotčana, in jima reče: Kakor res živi Gospod, ki je odrešil dušo mojo vseh bridkosti:

¹⁰ko mi je tisti oznanil, rekoč: Glej, Savel je mrtev! in je menil, da je vesela vest zame, pa sem ga prijel in umoril v Ziklagu ter mu dal s tem plačilo za vest njegovo:

¹¹koliko bolj, ko sta dva brezbožneža umorila pravičnega moža v njegovi hiši na postelji njegovi! nimam li zdaj zahtevati krvi njegove iz vajinih rok in vaju potrebiti z zemlje?

¹²In David zapove mladeničem svojim, in ti so ju umorili in jima odsekali roke in noge in so ju obesili pri ribniku v Hebronu. Glavo Isbosetovo pa so vzeli in jo pokopali v Abnerjevem grobu v Hebronu.