2. Kroniška 34 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

2. Kroniška 34

¹Jošíja je bil star osem let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval enaintrideset let.

²Delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh in hodil po poteh svojega očeta Davida in se ni nagnil niti k desni roki niti k levi.

³Kajti v osmem letu svojega kraljevanja, ko je bil še mlad, je začel iskati Boga svojega očeta Davida in v dvanajstem letu je začel čistiti Juda in Jeruzalem pred visokimi kraji, ašerami, izrezljanimi podobami in ulitimi podobami.

⁴V njegovi prisotnosti so porušili Báalove oltarje in podobe, ki so bile visoko nad njimi, je posekal. Ašere, izrezljane podobe in ulite podobe je zdrobil na koščke in iz njih naredil prah in ga raztresel po grobovih tistih, ki so jim žrtvovali.

⁵Kosti duhovnikov je sežgal na njihovih oltarjih ter očistil Juda in Jeruzalem.

⁶Tako je storil v mestih Manáseja, Efrájima in Simeona, celo do Neftálija, z njihovimi motikami naokoli.

⁷Ko je porušil oltarje in ašere in je rezane podobe poteptal v prah in posekal vse malike po vsej izraelski deželi, se je vrnil v Jeruzalem.

⁸Torej v osemnajstem letu njegovega kraljevanja, ko je očistil deželo in hišo, je poslal Acaljájevega sina Šafána, voditelja mesta Maasejája in Joaházovega sina letopisca Joáha, da popravi hišo Gospoda, svojega Boga.

⁹Ko so prišli k vélikemu duhovniku Hilkijáju so izročili denar, ki je bil prinesen v Božjo hišo, ki so ga zbrali Lévijevci, ki so varovali vrata, iz roke Manáseja, Efrájima in vsega Izraelovega preostanka in od vsega Juda in Benjamina in se vrnili v Jeruzalem.

¹⁰Položili so ga v roko delavcev, ki so imeli nadzor nad Gospodovo hišo in ga izročili delavcem, ki so delali v Gospodovi hiši, da hišo popravijo in izboljšajo.

¹¹Izročila sta ga celo rokodelcem in graditeljem, da kupijo klesan kamen, les za vezi in da tlakujejo hiše, ki so jih Judovi kralji uničili.

¹²Možje so zvesto opravljali delo in njihovi nadzorniki so bili Jahat in Obadjá, Lévijevca izmed Meraríjevih sinov; Zeharjá in Mešulám izmed Kehátovih sinov, da bi ga nadzirali in drugi izmed Lévijevcev, vsi, ki so vešči glasbenih instrumentov.

¹³Bili so tudi nad nosilci bremen in bili so nadzorniki vseh teh, ki so na kakršen koli način opravljali delo. Izmed Lévijevcev so bili pisarji, častniki in vratarji.

¹⁴Ko so jemali ven denar, ki je bil prinesen v Gospodovo hišo, je duhovnik Hilkijá našel knjigo Gospodove postave, ki je bila dana po Mojzesu.

¹⁵Hilkijá je odgovoril in pisarju Šafánu rekel: »V Gospodovi hiši sem našel knjigo postave.« In Hilkijá je knjigo izročil Šafánu.

¹⁶Šafán je knjigo odnesel h kralju in [poleg tega] kralju prinesel besedo, rekoč: »Vse, kar je bilo poverjeno tvojim služabnikom, so to storili.«

¹⁷Skupaj so zbrali denar, ki je bil najden v Gospodovi hiši ter ga izročili v roko nadzornikov in delavcev.

¹⁸Potem je pisar Šafán povedal kralju, rekoč: »Duhovnik Hilkijá mi je izročil knjigo.« In Šafán jo je bral pred kraljem.

¹⁹Zgodilo se je, ko je kralj slišal besede postave, da je pretrgal svoja oblačila.

²⁰Kralj je ukazal Hilkijáju, Šafánovemu sinu Ahikámu, Mihajájevemu sinu Abdónu, pisarju Šafánu in kraljevemu služabniku Asajáju, rekoč:

²¹»Pojdite, vprašajte Gospoda zame in za tiste, ki so preostali v Izraelu in Judu, glede besed knjige, ki se je našla, kajti velik je Gospodov bes, ki je izlit na nas, ker se naši očetje niso držali Gospodove besede, da bi delali po vsem, kar je napisano v tej knjigi.«

²²Hilkijá in tisti, ki jih je kralj določil, so odšli k prerokinji Huldi, ženi Šalúma, Tikvájevega sina, Hasrájevega sina, varuha garderobe (torej prebivala je v Jeruzalemu, v drugem okraju) in ji prav tako govorili.

²³Odgovorila jim je: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Povejte človeku, ki vas je poslal k meni:

²⁴›Tako govori Gospod: ›Glejte, zlo bom privedel nad ta kraj in nad njegove prebivalce, celó vsa prekletstva, ki so zapisana v knjigi, ki so jo brali pred Judovim kraljem,

²⁵ker so me zapustili in zažigali kadilo drugim bogovom, da bi me lahko dražili do jeze z vsemi deli svojih rok, zato bo moj bes izlit na ta kraj in ne bo pogašen.

²⁶Kar se tiče Judovega kralja, ki vas je poslal, da poizveste od Gospoda, mu boste rekli takole: ›Tako govori Gospod, Izraelov Bog, glede besed, ki si jih slišal:

²⁷›Ker je bilo tvoje srce nežno in si se ponižal pred Bogom, ko si slišal njegove besede zoper to mesto in zoper njegove prebivalce in se ponižuješ pred menoj in si pretrgal svoja oblačila in jokal pred menoj; celo tudi jaz sem te slišal,‹ govori Gospod.

²⁸›Glej, zbral te bom k tvojim očetom in v miru boš zbran k svojemu grobu niti tvoje oči ne bodo videle vsega zla, ki ga bom privedel nad ta kraj in nad prebivalce istega.‹« Tako so kralju ponovno prinesli besedo.

²⁹Potem je kralj poslal in zbral skupaj vse starešine iz Juda in Jeruzalema.

³⁰Kraj je odšel gor v Gospodovo hišo in vsi Judovi možje, prebivalci Jeruzalema, duhovniki, Lévijevci in vse ljudstvo, veliki in mali, in na njihova ušesa je bral vse besede knjige zaveze, ki se je našla v Gospodovi hiši.

³¹Kralj je stal na svojem mestu in sklenil zavezo pred Gospodom, da hodi za Gospodom in da se drži njegovih zapovedi, njegovih pričevanj in njegovih zapovedi z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo, da izpolni besede zaveze, ki so zapisane v tej knjigi.

³²Vsem, ki so bili prisotni v Jeruzalemu in Benjaminu, je velel, da pristopijo k temu. Prebivalci Jeruzalema so storili glede na zavezo Boga, Boga svojih očetov.

³³Jošíja je odvzel vse ogabnosti iz vseh dežel, ki so pripadale Izraelovim otrokom in pripravil vse, ki so bili prisotni v Izraelu, da služijo, torej da služijo Gospodu, svojemu Bogu. In vse svoje dni se niso odvrnili od sledenja Gospodu, Bogu svojih očetov.

2. Kroniška 34

¹Josija je bil osem let star, ko je zakraljeval, in vladal je enointrideset let v Jeruzalemu.

²In delal je, kar je bilo prav v očeh Gospodovih, in hodil po potih Davida, očeta svojega, in se ni ganil ne na desno, ne na levo.

³V osmem letu namreč kraljevanja svojega, ko je bil še deček, je začel iskati Boga očeta svojega Davida, in v dvanajstem letu je začel očiščevati Judo in Jeruzalem višav in Ašer ter izrezanih in ulitih podob.

⁴In podrli so oltarje Baalov vpričo njega in solnčne stebre, ki so bili vrhu njih, je posekal, Ašere pa in izrezane in ulite podobe je strl ter jih zdrobil v prah in prah raztresel po grobovih tistih, ki so jim bili darovali.

⁵In kosti duhovnikov je sežgal na njih oltarjih, in tako je očistil Judo in Jeruzalem.

⁶Tudi v mestih Manasejevih in Efraimovih in Simeonovih, prav do Neftalija, vse okrog po njih razvalinah

⁷je porušil oltarje ter razbil v prah Ašere in izrezane podobe in posekal solnčne stebre po vsej deželi Izraelovi, in se je vrnil v Jeruzalem.

⁸V osemnajstem letu kraljevanja svojega pa, ko je bil očistil deželo in hišo, pošlje Safana, sina Azaljevega, in Maaseja, mestnega poglavarja, in Joaha, sina Joahazovega, deželnega letopisca, da bi popravili hišo Gospoda, njegovega Boga.

⁹Ti pridejo k Hilkiju, velikemu duhovniku, ter izroče denar, kar se ga je prineslo v hišo Božjo, ki so ga bili nabrali leviti, varuhi ob vratih, od Manaseja in Efraima in od vsega ostanka Izraelovega in od vseh Judovih in Benjaminovih in od prebivalcev jeruzalemskih.

¹⁰In ga izroče delovodjem, ki so nadzorovali v hiši Gospodovi, in ti ga dado delavcem, ki so delali v hiši Gospodovi, da se popravi in izboljša hiša;

¹¹dado ga tesarjem in stavbarjem, da nakupijo obsekanega kamenja in lesa za veznike ter napravijo tramov za hiše, ki so jih bili skazili kralji Judovi.

¹²In tisti možje so zvesto opravljali delo. In njih nadzorniki so bili: Jahat in Obadija, levita, iz sinov Merarijevih, Zeharija in Mesulam pa iz sinov Kahatovcev, da bodo na čelu; in drugi leviti, ki so vsi znali peti ob glasbilih,

¹³so bili tudi nad bremenarji in na čelu vsem, ki so se trudili v katerikoli službi; in drugi leviti so bili pisarji, uradniki in vratarji.

¹⁴Ko so pa jemali ven denar, ki je bil prinešen v hišo Gospodovo, je našel duhovnik Hilkija knjigo postave Gospodove, dane po Mojzesu.

¹⁵In Hilkija izpregovori ter reče Safanu, pisarju: Našel sem knjigo postave v hiši Gospodovi. In Hilkija izroči knjigo Safanu.

¹⁶Safan pa prinese knjigo h kralju in razen tega sporoči kralju, rekoč: Hlapci tvoji delajo vse, kar je bilo njih rokam poverjeno.

¹⁷In izsuli so denar, ki je bil zbran v hiši Gospodovi, in so ga oddali v roke nadzornikom in delovodjem.

¹⁸Še pove Safan, pisar, kralju, rekoč: Knjigo mi je dal duhovnik Hilkija. In Safan jo je čital pred kraljem.

¹⁹Ko pa kralj sliši besede postave, raztrga oblačila svoja.

²⁰In kralj zapove Hilkiju in Ahikamu, sinu Safanovemu, in Abdonu, sinu Mihovemu, in pisarju Safanu in Asaju, kraljevemu hlapcu, rekoč:

²¹Pojdite, vprašajte Gospoda zame in za tiste, ki so preostali v Izraelu in Judi, o besedah te knjige, ki se je našla; zakaj velik je srd Gospodov, ki se je zgrnil na nas, kajti naši očetje niso pazili na besedo Gospodovo, da bi delali po vsem, kar je pisano v tej knjigi.

²²Tedaj so šli Hilkija in tisti, ki jim je kralj velel, k Huldi prorokinji, ženi Saluma, sinu Tokhata, sinu Hasrahovega, varuha oblačilnice (ona pa je stanovala v Jeruzalemu, v drugem delu mesta), in so govorili ž njo po tem povelju.

²³Ona jim pa reče: Tako pravi Gospod, Bog Izraelov: Povejte možu, ki vas je poslal k meni:

²⁴Tako pravi Gospod: Glej, jaz pripravim nesrečo nad ta kraj in nad prebivalce njegove, namreč vse kletve, ki so zapisane v knjigi, iz katere so čitali pred kraljem Judovim,

²⁵ker so me zapustili in so žgali kadilo drugim bogovom, da bi me dražili v jezo z vsem delom svojih rok; zato se je zgrnil srd moj nad tem krajem in ne bo ugasnil.

²⁶Kralju Judovemu pa, ki vas je poslal vprašat Gospoda, tako mu recite: Tako pravi Gospod, Bog Izraelov, zastran besed, ki si jih slišal:

²⁷Ker se je omečilo srce tvoje in si se ponižal pred Bogom, ko si čul besede njegove zoper ta kraj in zoper njegove prebivalce, in si se ponižal pred menoj in si raztrgal oblačila svoja in jokal pred mano: zato sem tudi tebe slišal, pravi Gospod.

²⁸Glej, zberem te k očetom tvojim, in boš v miru zbran v grob svoj, da ne bodo oči tvoje videle vse nesreče, ki jo spravim nad ta kraj in nad prebivalce njegove. In sporočili so ta govor kralju.

²⁹Nato pošlje kralj in zbere k sebi vse starejšine Judove in jeruzalemske.

³⁰In kralj gre gori v hišo Gospodovo in vsi možje Judovi in prebivalci jeruzalemski in duhovniki in leviti in vse ljudstvo, veliki in mali; in čita, da vsi slišijo, vse besede knjige zaveze, ki se je našla v hiši Gospodovi.

³¹In kralj se ustopi na svojem mestu in stori zavezo pred Gospodom, da bo hodil za Gospodom in pazil na zapovedi njegove in pričevanja in postave njegove iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje, da izpolni besede zaveze, ki so pisane v tej knjigi.

³²In velel je vsem, ki so bili v Jeruzalemu in po Benjaminovem, pristopiti k tej zavezi. In prebivalci jeruzalemski so storili po zavezi Božji, Boga očetov svojih.

³³In Josija je odpravil vse gnusobe iz pokrajin, ki so bile sinov Izraelovih, in je priganjal vse, ki so bivali v Izraelu, da služijo Gospodu, svojemu Bogu. Vse njegove dni niso odstopili od Gospoda, očetov svojih Boga.