2. Kraljev 9

¹Prerok Elizej je poklical enega izmed preroških otrok in mu rekel: »Opaši svoja ledja, v svojo roko vzemi to stekleničko olja in pojdi v Ramót Gileád

²in ko prideš tja, tam poglej za Jehújem, sinom Józafata, Nimšíjevim sinom in vstopi in naj vstane izmed svojih bratov in ga odvedi v notranjo sobo.

³Potem vzemi stekleničko olja, ga izlij na njegovo glavo in reci: ›Tako govori Gospod: ›Mazilil sem te za kralja nad Izraelom.‹‹ Potem odpri vrata, zbeži in ne obotavljaj se.«

⁴Tako je mladenič, mladi mož prerok, odšel do Ramót Gileáda.

⁵Ko je prišel, glej, so poveljniki vojske sedeli in rekel je: »Naročilo imam zate, oh poveljnik.« Jehú je rekel: »Za katerega izmed nas vseh?« Rekel je: »Zate, oh poveljnik.«

⁶Ta je vstal in odšel v hišo in na njegovo glavo je izlil olje ter mu rekel: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Mazilil sem te za kralja nad Gospodovim ljudstvom, celó nad Izraelom.

⁷Udaril boš hišo svojega gospodarja Ahába, da lahko maščujem kri svojih služabnikov prerokov in kri vseh Gospodovih služabnikov pri Jezabelini roki.

⁸Kajti celotna Ahábova hiša bo uničena in od Ahába bom iztrebil tistega, ki lula proti zidu in tistega, ki je zaprt in je ostal v Izraelu.

⁹Ahábovo hišo bom naredil podobno hiši Nebátovega sina Jerobeáma in podobno hiši Ahíjevega sina Bašája

¹⁰in psi bodo pojedli Jezabelo na jezreélskem deležu in nikogar ne bo, da bi jo pokopal.‹« In odprl je vrata ter zbežal.

¹¹Potem je Jehú prišel k služabnikom svojega gospoda in nekdo mu je rekel: »Ali je vse dobro? Zakaj je ta nori človek prišel k tebi?« Rekel jim je: »Poznate moža in njegovo govorjenje.«

¹²Rekli so: »To je laž. Povej nam torej.« Rekel je: »Tako in tako mi je rekel, rekoč: ›Tako govori Gospod: ›Mazili sem te za kralja nad Izraelom.‹«

¹³Potem so pohiteli in vsak mož je vzel svojo obleko in jo položil pod njega na vrhu stopnic in zatrobili so s šofarji, rekoč: »Jehú je kralj.«

¹⁴Tako je Jehú, Józafatov sin, Nimšíjev sin, koval zaroto zoper Joráma. (Torej Jorám se je zadrževal v Ramót Gileádu, on in ves Izrael, zaradi sirskega kralja Hazaéla.

¹⁵Toda kralj Jorám se je vrnil, da bi bil v Jezreélu ozdravljen ran, ki so mu jih zadali Sirci, ko se je bojeval s sirskim kraljem Hazaélom.) Jehú je rekel: »Če tako mislite, potem naj nihče ne gre naprej niti naj ne zbeži iz mesta, da bi šel to povedat v Jezreél.«

¹⁶Tako je Jehú jahal na bojnem vozu in odšel v Jezreél, kajti tam je ležal Jorám. In Judov kralj Ahazjá je prišel dol, da vidi Joráma.

¹⁷Tam je stal stražar na stolpu v Jezreélu in ogledoval Jehújevo skupino, medtem ko je prihajala in rekel: »Vidim skupino.« Jorám je rekel: »Vzemi konjenika in ga pošlji, da jih sreča in naj reče: ›Ali je mir?‹«

¹⁸Tako je nekdo odšel na konjskem hrbtu, da ga sreča in rekel: »Tako govori kralj: ›Je to mir?‹« Jehú je rekel: »Kaj imaš opraviti z mirom? Obrni se za menoj.« Stražar je povedal, rekoč: »Poslanec je prišel do njih, toda ne vrača se.«

¹⁹Potem je poslal ven drugega, na konjskem hrbtu, ki je prišel k njim in rekel: »Tako govori kralj: ›Ali je mir?‹« Jehú je odgovoril: »Kaj imaš opraviti z mirom? Obrni se za menoj.«

²⁰Stražar je povedal, rekoč: »Prišel je celo k njim, toda ne vrača se in vožnja je podobna vožnji Nimšíjevega sina Jehúja, kajti divje vozi.«

²¹Jorám je rekel: »Pripravite.« In njegov bojni voz je bil pripravljen. Izraelov kralj Jorám in Judov kralj Ahazjá sta odšla ven, vsak na svojem bojnem vozu in odšla sta ven zoper Jehúja in ga srečala na deležu Jezreélca Nabóta.

²²Pripetilo se je, ko je Jorám zagledal Jehúja, da je rekel: »Ali je mir, Jehú?« Odgovoril je: »Kakšen mir, dokler je tako mnogo vlačugarstev in čaranj tvoje matere Jezabele?«

²³Jorám je obrnil svoji roki, pobegnil in rekel Ahazjáju: »To je izdaja, oh Ahazjá.«

²⁴Jehú je z vso svojo močjo napel lok in zadel Jehoráma med lopatici in puščica je izšla pri njegovem srcu in zgrudil se je na svoj bojni voz.

²⁵Potem je Jehú rekel svojemu poveljniku Bidkárju: »Poberi ga in vrzi ga na delež polja Jezreélca Nabóta, kajti spomni se, kako je Gospod nanj položil to breme, ko sva jaz in ti skupaj jahala za njegovim očetom Ahábom:

²⁶›Zagotovo sem včeraj videl Nabótovo kri in kri njegovih sinov, govori Gospod, in jaz te bom poplačal na tem deležu, govori Gospod.‹ Sedaj ga torej vzemi in vrzi na kos zemlje, glede na Gospodovo besedo.«

²⁷Toda ko je Judov kralj Ahazjá to videl, je zbežal po poti vrtne hiše. Jehú je sledil za njim in rekel: »Udarite tudi njega na bojnem vozu.« Storili so tako ob vzponu na Gur, ki je poleg Jibleáma. In pobegnil je v Megído ter tam umrl.

²⁸Njegovi služabniki so ga na bojnem vozu prenesli v Jeruzalem in ga pokopali v njegovem mavzoleju, z njegovimi očeti, v Davidovem mestu.

²⁹V enajstem letu Ahábovega sina Joráma je nad Judom začel kraljevati Ahazjá.

³⁰Ko je Jehú prišel v Jezreél, je Jezabela slišala o tem in si naličila svoj obraz, okrasila svojo glavo in pogledala skozi okno.

³¹Ko je Jehú vstopil pri velikih vratih, je rekla: »Ali je imel Zimrí, ki je usmrtil svojega gospodarja, mir?«

³²Svoj obraz je povzdignil proti oknu in rekel: »Kdo je na moji strani? Kdo?« K njemu so pogledali dva ali trije evnuhi.

³³Rekel je: »Vrzite jo dol.« Tako so jo vrgli dol in nekaj njene krvi je poškropilo zid in konje; in pomendral jo je pod stopalom.

³⁴Ko je vstopil, je jedel, pil in rekel: »Pojdite, poglejte sedaj to prekleto žensko in jo pokopljite, kajti kraljeva hči je.«

³⁵Odšli so, da jo pokopljejo, toda niso našli od nje več kot lobanjo, stopala in dlani njenih rok.

³⁶Zato so ponovno prišli in mu povedali. Rekel je: »To je beseda od Gospoda, ki jo je govoril po svojem služabniku, Tišbéjcu Eliju, rekoč: ›V Jezreélovem deležu bodo psi jedli Jezabelino meso.

³⁷In Jezabelino truplo bo kakor iztrebek na obličju polja v Jezreélovem deležu, tako da ne bodo rekli: ›To je Jezabela.‹«

2. Kraljev 9

¹Elizej prorok pa pokliče enega izmed proroških sinov in mu veli: Opaši si ledja in vzemi to oljenico v roko in pojdi v Ramot v Gileadu.

²In ko dospeš tja, poglej, kje je Jehu, sin Josafata, sina Nimsijevega, in stopi noter in véli mu vstati izmed bratov svojih in ga pelji v notranjo izbo.

³Potem vzemi oljenico in mu jo izlij na glavo in reci: Tako pravi Gospod: Pomazilil sem te za kralja Izraelu. Nato odpri duri in beži, nič se ne múdi.

⁴Gre torej tisti mladenič, mlad prorok, v Ramot v Gileadu.

⁵In ko pride tja, glej, vojni poglavarji so sedeli; in reče: Besedo imam do tebe, o poglavar! In Jehu vpraša: Do katerega nas vseh? Odgovori: Do tebe, o poglavar!

⁶Tedaj vstane in stopi v hišo; on pa mu izlije olje na glavo in mu reče: Tako pravi Gospod, Bog Izraelov: Pomazilil sem te za kralja ljudstvu Gospodovemu Izraelu.

⁷In udaril boš hišo Ahaba, gospoda svojega, da maščujem kri hlapcev svojih prorokov in kri vseh hlapcev Gospodovih nad Jezabelino roko.

⁸Kajti vsa hiša Ahabova pogine in pogubim od Ahabovih vsakega moškega, njega, ki je vklenjen, in njega, ki je prost v Izraelu.

⁹In naredim s hišo Ahabovo kakor s hišo Jeroboama, sina Nebatovega, in kakor s hišo Baasa sinu Ahijevega.

¹⁰In psi bodo žrli Jezabelo na Jezreelski zemlji, in nikogar ne bode, ki bi jo pokopal. – Nato odpre duri in pobegne:

¹¹Tedaj pride Jehu ven k služabnikom svojega gospoda, in eden ga vpraša: Je li mir? Zakaj je prišel ta neumnik k tebi? On pa jim reče: Saj poznate moža in govor njegov!

¹²Oni reko: Lažeš; povej nam vendar! On reče: tako in tako je govoril z menoj in dejal: Tako pravi Gospod: Pomazilil sem te za kralja Izraelu.

¹³Nato pohité in vsak vzame oblačilo svoje in ga dene podenj vrhu stopnic, ter zatrobijo v trobento in reko: Jehu je kralj!

¹⁴Jehu torej, sin Josafata, sina Nimsijevega, je sklenil zaroto proti Joramu. (Joram pa je z vsem Izraelom stražil Ramot v Gileadu zaradi Hazaela, kralja sirskega.

¹⁵A kralj Joram se je bil vrnil, da bi si zdravil v Jezreelu rane, ki so mu jih zadeli Sirci, ko se je bojeval s Hazaelom, sirskim kraljem.) Jehu pa je dejal: Ako je vaša volja, nihče naj ne ubeži in ne gre iz mesta, da bi povedal v Jezreelu!

¹⁶In Jehu stopi na voz in se pelje v Jezreel, zakaj Joram je ležal ondi. Ahazija pa, kralj Judov, je prišel doli obiskat Jorama.

¹⁷In čuvaj, ki je stal na stolpu v Jezreelu, ugleda Jehujevo krdelo, da se bliža, in reče: Vidim neko krdelo. Tedaj veli Joram: Vzemi jezdeca in ga pošlji onim naproti, naj vpraša: Je li mir?

¹⁸In jezdec jim gre naproti in reče: Tako pravi kralj: Je li mir? Jehu pa odvrne: Kaj tebi do miru? Okreni se in hodi zadaj za menoj! In čuvaj to oznani, rekoč: Sel je prišel do njih, pa se ne vrača!

¹⁹Tedaj pošlje drugega jezdeca. Ta pride k njim in reče: Tako pravi kralj: Je li mir? Jehu odgovori: Kaj tebi do miru? Okreni se in hodi zadaj za menoj!

²⁰In čuvaj to oznani, rekoč: Prišel je prav do njih, pa se ne vrača. Vožnja pa je kakor vožnja Jehuja, sina Nimsijevega; zakaj žene voz, kakor bi besnel.

²¹In Joram veli: Zaprezite! In zaprežejo mu voz. In Joram, kralj Izraelov, in Ahazija, kralj Judov, se peljeta ven, vsak na vozu svojem, Jehuju naproti. In ga srečata na zemljišču Nabota Jezreelčana.

²²In ko Joram zagleda Jehuja, reče: Je li mir, Jehu? On pa odgovori: Kakšen mir, dokler je toliko nečistovanja in čarodejstva matere tvoje Jezabele!

²³Tedaj se obrne Joram, da zbeži, in reče Ahaziju: Izdajstvo je, o Ahazija!

²⁴A Jehu prime krepko za lok in ustreli Jorama med pleča, da mu je šla pšica ven skozi srce, in zgrudil se je na vozu svojem.

²⁵Nato veli Jehu Bidkarju, svojemu vojvodi: Vzemi in vrzi ga na zemljišče Nabota Jezreelčana; zakaj spomni se, ko sva jaz in ti jezdila skupaj za Ahabom, očetom njegovim, da je Gospod izrekel to grožnjo zoper njega:

²⁶Videl sem zares včeraj kri Nabotovo in kri sinov njegovih, govori Gospod; in poplačam ti na tem zemljišču, govori Gospod. Sedaj pa ga vzemi in vrzi na to zemljišče, po besedi Gospodovi.

²⁷Ko pa je videl to Ahazija, kralj Judov, je zbežal po poti proti vrtni hiši. A Jehu se je gnal za njim in velel: Udarite tudi njega na vozu! In udarili so ga ob strmcu v Gur, ki je pri Ibleamu. In bežal je v Megido, in ondi je umrl.

²⁸In hlapci njegovi so ga pripeljali na vozu v Jeruzalem in ga pokopali v grobu njegovem z njegovimi očeti v mestu Davidovem.

²⁹Ahazija pa je bil zakraljeval nad Judom v enajstem letu Jorama, sina Ahabovega.

³⁰In ko pride Jehu v Jezreel in Jezabel zasliši o tem, si namaže z lepotico obličje in nališpa glavo in gleda skozi okno.

³¹In ko stopi Jehu v vrata, reče ona: Se li je dobro godilo Zimriju, morilcu gospoda svojega?

³²On pa povzdigne obličje proti oknu in reče: Kdo je z menoj? kdo? In pogledajo nanj dva ali trije komorniki.

³³In on veli: Vrzite jo doli! In vrgli so jo doli, in stena je bila poškropljena ž njeno krvjo in konji; in jo je poteptal.

³⁴In ko je prišel noter, je jedel in pil, in je rekel: Poglejte vendar po tisti prokleti in pokopljite jo, ker kraljeva je hči.

³⁵In ko so jo šli pokopat, niso našli drugega od nje nego čepinjo in noge in dlani njenih rok.

³⁶Zato pridejo nazaj in mu povedo. On pa reče: Beseda Gospodova je, ki jo je govoril po hlapcu svojem, Eliju Tisbljanu, rekoč: Na Jezreelski zemlji bodo psi žrli Jezabelino meso

³⁷in truplo Jezabelino bode kakor gnoj na površju polja, na Jezreelski zemlji, tako da ne bodo rekli: To je Jezabela!