2. Kraljev 11

¹Ko je Ahazjájeva mati Ataljá videla, da je njen sin mrtev, je vstala in uničila vse kraljevo seme.

²Toda Jošéba, hči kralja Joráma, Ahazjájeva [pol] sestra, je vzela Ahazjájevega sina Joáša in ga ukradla izmed kraljevih sinov, ki so bili umorjeni in ju pred Ataljo skrila v spalnici, njega in njegovo dojiljo, tako da ni bil umorjen.

³Šest let je bil skrit v Gospodovi hiši. In Ataljá je kraljevala nad deželo.

⁴Sedmo leto pa je Jojadá poslal in zbral vladarje nad stotimi, s poveljniki straže in jih privedel k sebi v Gospodovo hišo in z njimi sklenil zavezo in od njih v Gospodovi hiši vzel prisego in jim pokazal kraljevega sina.

⁵Zapovedal jim je, rekoč: »To je stvar, ki jo boste storili. Tretjina izmed vas, ki vstopate na šabat, boste torej čuvaji straže kraljeve hiše.

⁶Tretjina bo pri Surskih velikih vratih in tretjina pri velikih vratih zadaj za stražo. Tako boste stražili hišo, da ta ne bo vlomljena.

⁷Dva dela izmed vas vseh, ki greste na šabat naprej, celo ti bodo stražili Gospodovo hišo okoli kralja.

⁸Obdali boste kralja, vsak človek s svojim orožjem v svoji roki in kdor pride v doseg, naj bo umorjen in bodite s kraljem, ko ta odhaja in ko prihaja.«

⁹Poveljniki nad stotimi so storili glede na vse stvari, ki jih je duhovnik Jojadá zapovedal in vzeli so vsak mož svoje može, ki naj bi vstopili na šabat, s tistimi, ki naj bi šli ven na šabat in prišli k duhovniku Jojadáju.

¹⁰Poveljnikom nad stotimi je duhovnik izročil puščice in ščite kralja Davida, ki so bili v Gospodovem templju.

¹¹Straža je stala, vsak mož s svojim orožjem v svoji roki, okoli kralja, od desnega vogala templja, do levega vogala templja, vzdolž poleg oltarja in templja.

¹²Naprej je pripeljal kraljevega sina, nanj nadel krono, mu dal pričevanje in postavili so ga [za] kralja in ga mazilili. Ploskali so s svojimi rokami in govorili: »Živel kralj.«

¹³Ko je Ataljá slišala hrup straže in ljudstva, je prišla k ljudstvu v Gospodov tempelj.

¹⁴Ko je pogledala, glej, je kralj stal ob stebru, kakor je bila navada in princi s trobentami poleg kralja in vse ljudstvo dežele se je veselilo in trobilo s trobentami, Ataljá pa je pretrgala svoja oblačila in zakričala: »Izdaja, izdaja.«

¹⁵Toda duhovnik Jojadá je zapovedal poveljnikom nad stotimi, častnikom vojske in jim rekel: »Med vrstami jo odpeljite ven iz hiše in tistega, ki ji sledi, ubijte z mečem. Kajti duhovnik je rekel: ›Naj ne bo umorjena v Gospodovi hiši.‹«

¹⁶Nanjo so položili roke in odšla je po poti, po kateri konji pridejo v kraljevo hišo in tam je bila umorjena.

¹⁷Jojadá je sklenil zavezo med Gospodom, kraljem in ljudstvom, da bodo Gospodovo ljudstvo, med kraljem in tudi med ljudstvom.

¹⁸Vse ljudstvo dežele je vstopilo v Báalovo hišo in jo porušilo. Njegove oltarje in njegove podobe so temeljito zlomili na koščke in pred oltarjem usmrtili Báalovega duhovnika Matána. In duhovnik je določil častnike nad Gospodovo hišo.

¹⁹Vzel je vladarje nad stotimi, poveljnike, stražo in vse ljudstvo dežele in kralja so privedli dol od Gospodove hiše in po poti stražarskih velikih vrat prišli h kraljevi hiši. In usedel se je na prestol kraljev.

²⁰Vse ljudstvo dežele se je veselilo in mesto je bilo pomirjeno, Ataljo pa so usmrtili z mečem poleg kraljeve hiše.

²¹Joáš je bil star sedem let, ko je začel kraljevati.

2. Kraljev 11

¹Ko pa je videla Atalija, mati Ahazijeva, da je njen sin mrtev, vstane in pogubi vse seme kraljevo.

²Ali Joseba, hči kralja Jorama, sestra Ahazijeva, vzame Joasa, sina Ahazijevega, in ga ukrade izmed kraljevih sinov, ki so jih morili, in potisne njega in njegovo pestunjo v spalnico; in skrili so ga pred Atalijo, da ni bil umorjen.

³In bil je ž njo skrit v hiši Gospodovi šest let. Atalija pa je gospodovala deželi.

⁴A v sedmem letu pošlje Jojada in pokliče poveljnike nad sto Karejcev in stražarjev, ter jih pelje k sebi v hišo Gospodovo; in sklene zavezo ž njimi in vzame od njih prisego v hiši Gospodovi ter jim pokaže sina kraljevega.

⁵In jim zapove, rekoč: To je reč, ki jo boste storili: tretjina vas, ki prihajate noter ob sobotah, bodite na straži v hiši kraljevi;

⁶tretjina pa bodi pri Surskih vratih in tretjina bodi pri vratih vzadaj za stražarji; tako boste stregli v hišni straži, v obrano.

⁷A tista dva oddelka iz vas, vsi, ki odhajate ob sobotah, boste stregli v straži hiše Gospodove pri kralju.

⁸In obkrožite kralja vseokrog, vsakdo držeč svoje orožje v roki; in kdor bi se vrinil v vaše vrste, bodi umorjen; in bodete pri kralju, ko pojde ven in ko pojde noter.

⁹In poveljniki nad sto so storili vse, kakor jim je zapovedal Jojada duhovnik: vsak vzame k sebi može svoje, tiste, ki so imeli priti služit v soboto, s tistimi, ki jim je bilo oditi v soboto, in pridejo k Jojadu duhovniku.

¹⁰In duhovnik izroči poveljnikom nad sto sulice in ščite, ki jih je imel kralj David in so bili v hiši Gospodovi.

¹¹In stražarji so stali, vsak mož z orožjem v roki, od desne strani hiše do leve strani hiše, poleg oltarja in hiše, okoli kralja.

¹²Potem pripelje ven sina kraljevega in dene nanj krono in mu da pričevanje; in ga postavijo za kralja ter ga pomazilijo, in ploskajo z rokami in govore: Živel kralj!

¹³Ko pa je Atalija slišala glas straže in ljudstva, pride k ljudstvu v hišo Gospodovo.

¹⁴In pogleda, in glej, kralj stoji ob stebru, kakor je bila navada, in poveljniki in trobente pri njem, in vse ljudstvo dežele se veseli, in trobijo v trobente. Tedaj raztrga Atalija oblačila svoja in zavpije: Zarota, zarota!

¹⁵Jojada duhovnik pa zapove poveljnikom nad sto, ki so bili vojski na čelu, in jim reče: Odpeljite jo ven med vrstami, in kdor bi šel za njo, ubijte ga z mečem; kajti duhovnik je rekel: Ne sme umreti v hiši Gospodovi!

¹⁶In polože roke nanjo; in šla je po poti, koder hodijo konji v hišo kraljevo, in ondi so jo umorili.

¹⁷Tedaj sklene Jojada zavezo med Gospodom in kraljem in ljudstvom, da bodo ljudstvo Gospodovo, enako tudi med kraljem in ljudstvom.

¹⁸In vse ljudstvo dežele je šlo v hišo Baalovo in so jo porušili; oltarje in podobe njegove pa so strli v kosce in Matana, duhovnika Baalovega, so umorili pred oltarji. In duhovnik je postavil nadzornike pri hiši Gospodovi.

¹⁹In vzame poveljnike nad sto in Karejce in stražarje in vse ljudstvo dežele, in privedejo kralja doli od hiše Gospodove in pridejo skozi vrata straže k hiši kraljevi. In sedel je na kraljev prestol.

²⁰In vse ljudstvo dežele se je veselilo, in mesto je imelo mir. Atalijo pa so bili umorili z mečem pri kraljevi hiši.

²¹Joas je bil sedem let star, ko je zakraljeval.