1. Samuelova 29

¹Filistejci so torej vse svoje vojske zbrali skupaj k Aféku, Izraelci pa so se utaborili pri studencu, ki je v Jezreélu.

²Knezi izmed Filistejcev so šli mimo po stotnijah in po tisočnijah, toda David in njegovi možje so šli mimo v zadnji straži z Ahíšem.

³Potem so princi Filistejcev rekli: »Kaj počnejo tukaj ti Hebrejci?« Ahíš je rekel princem Filistejcev: »Ali ni to David, služabnik Savla, Izraelovega kralja, ki je bil z menoj te dni ali ta leta in v njem nisem našel nobenega madeža, odkar je pripadel k meni, do tega dne?«

⁴Filistejski princi pa so bili ogorčeni nad njim in filistejski princi so mu rekli: »Primoraj tega pajdaša, da se vrne, da bo lahko ponovno šel na svoj kraj, ki si mu ga določil in naj ne gre z nami dol v bitko, da nam v bitki ne bi bil nasprotnik, kajti s čim se bo prikupil svojemu gospodarju? Ali naj to ne bi bilo z glavami teh ljudi?«

⁵Ali ni to David, o katerem so druga drugi pele v plesih, rekoč: »Savel je usmrtil svoje tisoče, David pa svoje deset tisoče?«

⁶Potem je Ahíš poklical Davida in mu rekel: »Zagotovo, kakor Gospod živi, si bil pošten in tvoje odhajanje in tvoje prihajanje z menoj v vojsko je dobro v mojem pogledu, kajti nisem našel zla v tebi od dneva tvojega prihoda k meni, do tega dne, pa vendar ti knezi niso naklonjeni.

⁷Zato se sedaj vrni in pojdi v miru, da ne razžališ filistejskih knezov.«

⁸David je rekel Ahíšu: »Toda kaj sem storil? Kaj si našel na svojem služabniku, dokler sem bil s teboj, do tega dne, da se ne smem iti bojevat zoper sovražnike svojega gospoda kralja?«

⁹Ahíš je odgovoril in Davidu rekel: »Vem, da si dober v mojih očeh, kakor Božji angel. Vendar so princi Filistejcev rekli: ›Ta ne bo šel z nami gor v bitko.‹

¹⁰Zato sedaj vstani zgodaj zjutraj s služabniki svojega gospoda, ki so prišli s teboj in takoj, ko boste zgodaj zjutraj pokonci in imeli svetlobo, odidite.«

¹¹Tako so David in njegovi možje zgodaj zjutraj vstali, da odrinejo, da se vrnejo v deželo Filistejcev. Filistejci pa so šli gor k Jezreélu.

1. Samuelova 29

¹Filistejci pa so zbrali vse vojne trume svoje v Afeku; in Izrael se je utaboril ob studencu, ki je v Jezreelu.

²In knezi Filistejcev so šli pri sto in tisočih svojih, a David in možje njegovi so šli v zadnjem voju z Ahisom.

³Tedaj reko knezi Filistejcev: Kaj hočejo tu ti Hebrejci? In Ahis reče knezom Filistejcev: Ali ta ni David, hlapec Savla, izraelskega kralja, ki je bil pri meni že mnogo dni ali let, in nisem ničesar našel na njem, odkar je uskočil k meni do tega dne?

⁴Ali knezi Filistejcev se razsrde nanj in mu reko: Véli, da se vrne ta mož, da gre nazaj v mesto svoje, kamor si ga postavil, nikar naj ne hodi z nami doli v boj, da nam ne postane v bitki nasprotnik; kajti s čim bi si pridobil blagovoljnost gospoda svojega kakor z glavami teh mož?

⁵Ali ta ni David, o katerem so plešoč pele druga drugi, govoreč: Savel je pobil svoj tisoč, a David svojih deset tisoč?

⁶Tedaj pokliče Ahis Davida in mu reče: Kakor res Gospod živi, pošten si, in všeč bi mi bilo, da hodiš z menoj ven in noter v vojski, zakaj nisem nič hudega našel na tebi, odkar si prišel k meni do tega dne; ali knezom nisi po volji.

⁷Zato se zdaj vrni in pojdi v miru, da ne storiš, kar bi se videlo hudo filistejskim knezom.

⁸David pa reče Ahisu: Kaj pa sem storil, ali kaj si našel na hlapcu svojem, dokler sem bil pred obličjem tvojim do tega dne, da ne smem iti in se bojevati zoper sovražnike gospoda svojega, kralja?

⁹Ahis odgovori in reče Davidu: Vem, da si dober v mojih očeh kakor angel Božji; ali Filistejcev knezi so dejali: Naj ne gre ta z nami v boj!

¹⁰Zatorej vstani zgodaj zjutraj s hlapci gospoda svojega, ki so prišli s teboj. In ko zjutraj, kakor hitro se zdani, vstanete, kar odrinite!

¹¹Tedaj vstane zgodaj David in možje njegovi, da odidejo zarana in se vrnejo v deželo Filistejcev. Filistejci pa so šli gori v Jezreel.