1. Samuelova 10

¹Potem je Samuel vzel stekleničko olja in jo izlil na njegovo glavo ter ga poljubil in rekel: »Ali ni to zato, ker te je Gospod mazilil, da bi bil poveljnik nad njegovo dediščino?

²Ko danes odideš od mene, potem boš našel dva moža ob Rahelinem mavzoleju, na meji Benjamina, ob Celcáhu; in rekla ti bosta: ›Oslice, ki si jih šel iskat, so najdene in glej, tvoj oče je zapustil skrb nad oslicami in se žalosti zaradi tebe, rekoč: ›Kaj naj storim za svojega sina?‹‹

³Potem boš šel naprej od tam in prišel boš do ravnine Tabor in tam boš srečal tri može, ki gredo gor k Bogu v Betel. Eden bo nosil tri kozličke, drugi bo nosil tri hlebe kruha in drugi bo nosil vinski meh.

⁴Pozdravili te bodo in ti dali dva hleba kruha, ki ju boš sprejel iz njihovih rok.

⁵Potem boš prišel do Božjega hriba, kjer je garnizija Filistejcev in zgodilo se bo, ko prideš tja do mesta, da boš srečal skupino prerokov prihajati dol iz visokega kraja, s plunko, bobničem, piščaljo in harfo pred njimi, in oni bodo prerokovali.

⁶Gospodov Duh bo prišel nadte in prerokoval boš z njimi in spremenjen boš v drugega človeka.

⁷Naj bo, ko pridejo k tebi ta znamenja, da storiš, kakor se ti ponuja priložnost, kajti Bog je s teboj.

⁸Šel boš dol pred menoj v Gilgál, in glej, prišel bom dol k tebi, da darujem žgalne daritve in da žrtvujem žrtvovanje mirovnih daritev. Sedem dni boš čakal, dokler ne pridem k tebi in ti pokažem, kaj boš storil.«

⁹Bilo je tako, da ko je obrnil hrbet, da bi odšel od Samuela, mu je Bog dal drugo srce in vsa ta znamenja so se zgodila tisti dan.

¹⁰Ko so prišli tja do hriba, glej, ga je srečala skupina prerokov in Božji Duh je prišel nadenj in prerokoval je med njimi.

¹¹Pripetilo se je, ko so vsi, ki so ga poznali od prej, videli, da je, glej, prerokoval med preroki, potem je ljudstvo reklo drug drugemu: »Kaj je to, kar je prišlo h Kiševemu sinu? Ali je tudi Savel med preroki?«

¹²Nekdo iz istega kraja je odgovoril in rekel: »Toda kdo je njihov oče?« Zato je postal pregovor: »Ali je tudi Savel med preroki?«

¹³Ko je nehal prerokovati, je prišel na visok kraj.

¹⁴Savlov stric je rekel njemu in njegovemu služabniku: »Kam sta odšla?« Rekel je: »Iskat oslice. Ko pa sva videla, da jih ni bilo nikjer, sva šla k Samuelu.«

¹⁵Savlov stric je rekel: »Povej mi, prosim te, kaj ti je Samuel rekel.«

¹⁶Savel je svojemu stricu rekel: »Pojasnil nama je, da so bile oslice najdene.« Toda o zadevi kraljestva, o kateri je govoril Samuel, mu ni povedal.

¹⁷Samuel je skupaj sklical ljudstvo h Gospodu v Micpo

¹⁸in Izraelovim otrokom rekel: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Izraela sem privedel iz Egipta in vas osvobodil iz roke Egipčanov in iz roke vseh kraljestev in od teh, ki so vas zatirali,‹

¹⁹vi pa ste ta dan zavrnili svojega Boga, ki vas je sam rešil vseh vaših nasprotnikov in vaših stisk in ste mu rekli: ›Ne, temveč nad nami postavi kralja.‹ Sedaj se torej predstavite pred Gospodom po vaših rodovih in po vaših tisočih.«

²⁰Ko je Samuel vsem Izraelovim rodovom velel, da se približajo, je bil izbran Benjaminov rod.

²¹Ko je Benjaminovemu rodu velel, da pride bliže po svojih družinah, je bila izbrana Matríjeva družina in izbran je bil Kišev sin Savel. Ko pa so ga iskali, ga niso mogli najti.

²²Zato so naprej povpraševali od Gospoda, ali bi mož še moral priti tja. Gospod je odgovoril: »Glejte, skril se je med stvari.«

²³Stekli so in ga vzeli od tam. Ko je stal med ljudstvom, je bil višji kakor katerikoli izmed ljudstva, od njegovih ramen navzgor.

²⁴Samuel je vsemu ljudstvu rekel: »Vidite koga je Gospod izbral, da tu ni podobnega njemu izmed vsega ljudstva?« Vse ljudstvo je zavpilo in reklo: »Živel kralj.«

²⁵Potem je Samuel ljudstvu povedal o načinu kraljestva in to zapisal v knjigo ter jo položil pred Gospoda. In Samuel je vse ljudstvo poslal proč, vsakega k svoji hiši.

²⁶Tudi Savel je odšel domov v Gíbeo in z njim je šla četa mož, čigar src se je Bog dotaknil.

²⁷Toda Beliálovi otroci so rekli: »Kako nas bo ta človek rešil?« Prezirali so ga in mu niso prinesli daril. Toda on je ohranil svoj mir.

1. Samuelova 10

¹Tedaj vzame Samuel oljeníco in mu izlije olje na glavo ter ga poljubi in reče: Te li ni Gospod pomazilil, da bodi vojvoda dediščini njegovi?

²Ko pojdeš od mene danes, srečaš dva moža pri Rahelinem grobu, v Benjaminovi pokrajini, ob Zelzahu; in ona ti porečeta: Našle so se oslice, ki si jih šel iskat; in glej, oče tvoj je pustil iz misli oslice in skrbi za vaju, govoreč: Kaj naj počnem za sina svojega?

³In ko pojdeš odondod dalje, prideš k hrastu Taboru, in ondi te srečajo trije možje, gredoči gori k Bogu v Betel: eden nese tri kozliče, drugi tri hlebe kruha, tretji meh vina.

⁴Pa te pozdravijo in ti dado dva hleba kruha, ki ju sprejmi iz njih roke.

⁵Potem prideš na hrib Božji, kjer stoje straže Filistejcev, in ko stopiš ondi v mesto, srečaš družbo prorokov, gredočih doli z višave, in pred njimi bodo psalmove brenklje in bobnice in piščal in harfa, in bodo prorokovali.

⁶In duh Gospodov pride z močjo nadte, in prorokoval boš ž njimi, in izpremenjen boš v drugega moža.

⁷In ko se ti dogode ta znamenja, stóri, kar ti pod roko pride, kajti Bog je s teboj.

⁸In pridi pred menoj doli v Gilgal, in glej, pridem tja k tebi, da darujem žgalne in mirovne daritve. Sedem dni počakaj, da pridem k tebi in ti naznanim, kar ti je storiti.

⁹In bilo je, ko je obrnil hrbet in šel od Samuela, da mu je Bog izpremenil srce; in vsa tista znamenja so se dogodila ta dan.

¹⁰Kajti ko prideta tja k hribu, glej, družba prorokov ga sreča, in duh Božji pride z močjo nad njega, da je prorokoval med njimi.

¹¹Ko ga pa vidijo tisti, ki so ga poprej poznali, da prorokuje s proroki, reko vsi drug drugemu: Kaj se je prigodilo sinu Kisovemu? Je li Savel tudi med proroki?

¹²In nekdo ondotnih odgovori in reče: In kdo je njih oče? Odtod je prišlo v pregovor: Je li tudi Savel med proroki?

¹³In neha prorokovati in pride na višavo.

¹⁴Savlov stric pa reče njemu in njegovemu hlapcu: Kam sta bila šla? Odgovori: Oslice iskat, in ko sva videla, da jih ni, sva šla k Samuelu.

¹⁵Nato de Savlov stric: Povej mi, prosim, kaj vama je povedal Samuel?

¹⁶Savel odgovori stricu svojemu: Povedal je nama za gotovo, da so se oslice našle. Ali zastran kraljestva, o katerem je govoril Samuel, mu ničesar ne pove.

¹⁷Samuel pa skliče ljudstvo h Gospodu v Micpo,

¹⁸in ogovori sinove Izraelove: Tako pravi Gospod, Bog Izraelov: Jaz sem pripeljal Izraela iz Egipta in vas otel iz pesti Egipčanov in iz oblasti vseh kraljestev, ki so vas tlačila.

¹⁹A vi ste danes zavrgli svojega Boga, ki vas je sam rešil iz vseh nesreč in nadlog vaših, in ste mu rekli: Postavi nam kralja! Sedaj pa pristopite pred Gospoda po rodovih svojih in po tisočih svojih!

²⁰In ko je Samuel velel pristopiti vsem rodovom Izraelovim, je bil zadet rod Benjaminov.

²¹In veli pristopiti Benjaminovemu rodu po njih rodovinah, in zadeta je bila rodovina Matri, in zadet je bil Savel, sin Kisov. In ga so iskali, pa ga niso našli.

²²Zato vprašajo Gospoda še dalje: Pride li še ta mož semkaj? Gospod odgovori: Glej, skril se je med prtljago.

²³In tečejo tja ter ga pripeljejo. In ko stopi med ljudstvo, je bil za glavo višji nego kdorkoli iz ljudstva.

²⁴In Samuel reče vsemu ljudstvu: Vidite ga, ki si ga je izvolil Gospod? Saj mu ni enakega med vsem ljudstvom! Tedaj zauka vse ljudstvo in reče: Živel kralj!

²⁵Nato oznani Samuel ljudstvu pravice kraljestva in jih zapiše v knjigo in jo položi pred Gospoda. In odpusti Samuel vse ljudstvo, vsakega v hišo njegovo.

²⁶Tudi Savel je šel v hišo svojo v Gibei, in ž njim so šli vojščaki, katerih src se je Bog dotaknil.

²⁷Belijalovi sinovi pa reko: Ta naj bi nam pomagal? In so ga zaničevali, in mu niso prinesli darov. Ali on se je delal, kakor da bi ne bil slišal.