1. Petrovo 2

¹Zatorej dajte na stran vso zlobnost in vso zvijačo in hinavščine in nevoščljivosti in vsa hudobna govorjenja,

²§ kot novorojeni otročiči si želite pristnega mleka besede, da boste s tem lahko rastli;

³če je tako, ste okusili, da je Gospod milostljiv.

⁴H kateremu prihajajte kakor k živemu kamnu, zares zavrnjenemu od ljudi, toda od Boga izbranemu in dragocenemu.

⁵§ Tudi vi ste kot živi kamni, vgrajeni [v] duhovno hišo, sveto duhovništvo, da darujete duhovne žrtve, po Jezusu Kristusu sprejemljive Bogu.

⁶Zatorej je tudi vsebovano v pismu: »Glej, na Sionu položim glavni vogalni kamen, izvoljen, dragocen, in kdor veruje vanj, ne bo zbegan.«

⁷Vam torej, ki verujete, je dragocen; toda tem, ki so neposlušni, je kamen, ki so ga graditelji zavrnili, ta isti postal glava vogalu

⁸in kamen spotike in skala pohujšanja, celó tem, ki se spotikajo ob besedo, ki so neposlušni; za kar so bili tudi določeni.

⁹Toda vi ste izbran rod, kraljevo duhovništvo, svet narod, posebni ljudje; da naj bi naznanjali hvale tistega, ki vas je iz teme poklical v svojo čudovito svetlobo;

¹⁰ki v preteklem času niste bili ljudstvo, toda sedaj ste Božje ljudstvo; ki niste dosegli usmiljenja, toda sedaj ste usmiljenje dosegli.

¹¹Srčno ljubljeni, rotim vas kot tujce in romarje; vzdržite se pred mesenimi poželenji, ki se bojujejo zoper dušo;

¹²imejte svoje vedênje iskreno med pogani, da bodo, medtem ko govorijo proti vam kot hudodelcem, lahko po vaših dobrih delih, ki jih bodo gledali, na dan obiskanja proslavili Boga.

¹³§ Zaradi Gospoda se podredite vsaki človeški odredbi; bodisi je to kralj, kot najvišji,

¹⁴bodisi voditeljem, kot tistim, ki so po njem poslani za kaznovanje hudodelcev in za hvalo teh, ki delajo dobro.

¹⁵Kajti taka je Božja volja, da boste s počenjanjem dobrega lahko utišali nevednost nespametnih ljudi.

¹⁶Kot svobodni, pa svoje svobode ne uporabljajte za ogrinjalo zlonamernosti, temveč kakor Božji služabniki.

¹⁷Spoštujte vse ljudi. Ljubite bratstvo. Bojte se Boga. Spoštujte kralja.

¹⁸Služabniki, z vsem strahom bodite podrejeni svojim gospodarjem; ne samo dobrim in blagim, temveč tudi osornim.

¹⁹Kajti vredno hvale je to, če človek, ki krivično trpi zaradi zavedanja pred Bogom, prenaša žalost.

²⁰Kajti kakšna čast je to, če boste, ko ste oklofutani zaradi svojih napak, to potrpežljivo prestali? Toda ko delate dobro in zaradi tega trpite, če to potrpežljivo prestanete, je to sprejemljivo pri Bogu.

²¹Kajti celó k temu ste bili poklicani, ker je tudi Kristus trpel za nas in nam pustil zgled, da naj bi vi sledili njegovim stopinjam;

²²ki ni storil greha niti v njegovih ustih ni bilo najti zvijače;

²³ki ni ponovno zasramoval, ko je bil zasramovan; ko je trpel, ni grozil; temveč je sebe izročil njemu, ki sodi pravično;

²⁴ki je sam, v svojem lastnem telesu, naše grehe ponesel na les, da naj bi mi, mrtvi grehom, lahko živeli v pravičnosti; s čigar udarci z bičem ste bili ozdravljeni.

²⁵Kajti bili ste kakor ovce, ki so zašle, toda sedaj ste vrnjeni k Pastirju in duhovnemu Nadzorniku svojih duš.

1. Petrovo 2

¹Odloživši torej vso hudobnost in vso zvijačnost in licemerstvo in zavist in vse obrekovanje,

²hrepenite kakor novorojena deteta po nepokvarjenem mleku iz besede Božje, da po njem rastete v zveličanje,

³če ste res okusili, da je Gospod dobrotljiv.

⁴K njemu pristopajoč, kamenu živemu, ki so ga sicer zavrgli ljudje, pri Bogu pa je izvoljen in dragocen,

⁵se sezidavate tudi vi kot živi kameni v hišo duhovno, sveto duhovništvo, da darujete duhovne daritve, prijetne Bogu po Jezusu Kristusu.

⁶Kajti pisano je v pismu: „Glej, polagam na Sionu vogelni kamen, izvoljen, dragocen, in kdor veruje vanj, ne bo osramočen“.

⁷Vam torej, ki verujete, je čast; nevernim pa je „ta kamen, ki so ga zavrgli zidarji, postal za glavo voglu“

⁸in „kamen spotike in skala pohujšanja“; kateri se, ker so nepokorni besedi, spotikajo, za kar so bili tudi postavljeni.

⁹Vi pa ste rod izvoljeni, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo Bogu za last, da oznanjate kreposti njega, ki vas je poklical iz teme v čudovito svetlobo svojo;

¹⁰ki nekdaj niste bili ljudstvo, sedaj pa ste ljudstvo Božje, nekdaj ne deležni milosti, sedaj pa pomiloščeni.

¹¹Ljubljeni, opominjam vas kot tujce in popotnike, da se zdržujete mesenih poželenj, ki se vojskujejo zoper dušo;

¹²vedenje vaše med pogani bodi lepo, da bodo v tem, v čemer vas obrekujejo kakor hudodelnike, slavili zaradi vaših dobrih del, ki jih vidijo, Boga v dan obiskovanja.

¹³Pokorite se vsaki naredbi človeški zavoljo Gospoda: bodisi kralju kakor najvišjemu,

¹⁴bodisi poglavarjem kakor od njega poslanim v kaznovanje hudodelnikov in v pohvalo teh, ki delajo dobro.

¹⁵Kajti taka je volja Božja, da z dobrimi deli zavežite jezik nevednosti nespametnih ljudi;

¹⁶kakor svobodni, a ne za pokrivalo hudobnosti imajoč svobodo, temveč kakor hlapci Božji.

¹⁷Vse spoštujte, bratovščino ljubite, Boga se bojte, kralja častite!

¹⁸Hlapci, bodite pokorni v vsem strahu gospodarjem, ne samo dobrim in krotkim, ampak tudi osornim.

¹⁹Kajti to je milost, ako kdo iz vestnosti do Boga prenaša težave, po krivem trpeč.

²⁰Kakšna namreč hvala, če boste grešeč in zato tepeni trpeli? Ampak če ste, dobro delajoč in pri tem trpeč, stanovitni, to je prijetno pri Bogu.

²¹Kajti za to ste bili poklicani, ker je tudi Kristus trpel za vas in vam zapustil zgled, da hodite po sledovih njegovih:

²²on ni storil greha, tudi zvijača se ni našla v ustih njegovih;

²³on psovan ni psoval, trpeč ni pretil, temuč vse je prepuščal tistemu, ki sodi pravično;

²⁴on je grehe naše sam na telesu svojem nesel na les, da bi grehom odmrli in živeli pravičnosti; ž njegovimi ranami ste bili ozdravljeni.

²⁵Bili ste namreč kakor ovce tavajoče, ali povrnili ste se zdaj k Pastirju in Škofu duš svojih.