1. Kraljev 12

¹Rehabám je odšel v Sihem, kajti ves Izrael je prišel v Sihem, da ga postavijo za kralja.

²Pripetilo se je, ko je Nebátov sin Jerobeám, ki je bil še v Egiptu, slišal o tem (kajti pobegnil je izpred prisotnosti kralja Salomona in je Jerobeám prebival v Egiptu),

³da so poslali in ga poklicali. Jerobeám in vsa Izraelova skupnost pa je prišla in spregovorila Rehabámu, rekoč:

⁴»Tvoj oče je naš jarem naredil boleč. Sedaj torej olajšaj bolečo službo svojega očeta in njegov težek jarem, ki ga je položil na nas in mi ti bomo služili.«

⁵Rekel jim je: »Odidite še za tri dni, potem ponovno pridite k meni.« In ljudstvo je odšlo.

⁶Kralj Rehabám se je posvetoval s starci, ki so stali pred njegovim očetom Salomonom, medtem ko je še živel in rekel: »Kako svetujete, da lahko odgovorim temu ljudstvu?«

⁷Odgovorili so mu, rekoč: »Če hočeš biti ta dan služabnik temu ljudstvu in jim hočeš služiti in jim odgovoriti in jim govoriti dobre besede, potem bodo tvoji služabniki na veke.«

⁸Toda zapustil je nasvet starcev, ki so mu ga dali in se posvetoval z mladeniči, ki so odrasli z njim in ki so stali pred njim

⁹in jim rekel: »Kakšen nasvet dajete vi, da lahko odgovorimo temu ljudstvu, ki mi je govorilo, rekoč: ›Naredi jarem, ki ga je tvoj oče položil nad nas, lažji?‹«

¹⁰Mladeniči, ki so zrasli z njim, so mu govorili, rekoč: »Tako boš govoril temu ljudstvu, ki ti je govorilo, rekoč: ›Tvoj oče je naš jarem naredil težek, toda ti nam ga olajšaj;‹ tako jim boš rekel: ›Moj mali prst bo debelejši kakor očetova ledja.

¹¹Kakor vam je moj oče naložil težek jarem, bom sedaj dodal vašemu jarmu. Moj oče vas je kaznoval z biči, toda jaz vas bom kaznoval s škorpijoni.‹«

¹²Tako je Jerobeám in vse ljudstvo tretji dan prišlo k Rehabámu, kakor je kralj določil, rekoč: »Ponovno pridite k meni tretji dan.«

¹³Kralj je ljudstvu surovo odgovoril in zapustil nasvet starcev, ki so mu ga dali.

¹⁴Spregovoril jim je glede na nasvet mladeničev, rekoč: »Moj oče je vaš jarem naredil težek, jaz pa bom vašemu jarmu dodal. Moj oče vas je kaznoval tudi z biči, toda jaz vas bom kaznoval s škorpijoni.«

¹⁵Zatorej kralj ni prisluhnil ljudstvu, kajti stvar je bila od Gospoda, da je lahko izpolnil svojo besedo, ki jo je Gospod po Šilčanu Ahíju govoril Nebátovemu sinu Jerobeámu.

¹⁶Torej ko je ves Izrael videl, da jim kralj ni prisluhnil, je ljudstvo odgovorilo kralju, rekoč: »Kakšen delež imamo v Davidu? Niti nimamo dediščine v Jesejevem sinu. K svojim šotorom, oh Izrael. Sedaj poglej k svoji lastni hiši, David.« Tako je Izrael odšel v svoje šotore.

¹⁷Toda kar se tiče Izraelovih otrok, ki so prebivali v Judovih mestih, je nad njimi kraljeval Rehabám.

¹⁸Potem je kralj Rehabám poslal Adoráma, ki je bil nad davkom in ves Izrael ga je kamnal s kamni, da je umrl. Zato je kralj Rehabám pohitel, da se spravi k svojemu bojnemu vozu, da pobegne v Jeruzalem.

¹⁹Tako se je Izrael uprl zoper Davidovo hišo do današnjega dne.

²⁰Pripetilo se je, ko je ves Izrael slišal, da je Jerobeám ponovno prišel, da so poslali in ga poklicali k skupnosti in ga postavili za kralja nad vsem Izraelom. Tam ni bilo nikogar, ki je sledil Davidovi hiši, razen samo Judovega rodu.

²¹Ko je Rehabám prišel v Jeruzalem, je zbral vso Judovo hišo, z Benjaminovim rodom, sto osemdeset tisoč izbranih mož, ki so bili bojevniki, da se bojujejo zoper Izraelovo hišo, da kraljestvo ponovno privedejo k Salomonovemu sinu Rehabámu.

²²Toda beseda od Boga je prišla k Šemajáju, Božjemu možu, rekoč:

²³»Govori Salomonovemu sinu Rehabámu, Judovemu kralju in vsej Judovi in Benjaminovi hiši in preostanku ljudstva, rekoč:

²⁴›Tako govori Gospod: ›Ne boste šli gor niti se ne boste borili zoper vaše brate, Izraelove otroke. Vsak mož naj se vrne k svoji hiši, kajti ta stvar je od mene.‹« Prisluhnili so torej Gospodovi besedi in se vrnili, da odidejo, glede na Gospodovo besedo.

²⁵Potem je Jerobeám na gori Efrájim zgradil Sihem in tam prebival in odšel od tam ter zgradil Penuél.

²⁶Jerobeám je v svojem srcu rekel: »Sedaj se bo kraljestvo vrnilo k Davidovi hiši.

²⁷Če gre to ljudstvo gor, da opravi klavno daritev v Gospodovi hiši, v Jeruzalemu, potem se bo srce tega ljudstva ponovno obrnilo k njihovemu gospodu, k Judovemu kralju Rehabámu, mene pa bodo ubili in ponovno odšli k Judovemu kralju Rehabámu.«

²⁸Nakar se je kralj posvetoval in naredil dve teleti iz zlata ter jim rekel: »To je za vas preveč, da greste gor v Jeruzalem. Poglejte svoje bogove, oh Izrael, ki so te privedli gor iz egiptovske dežele.«

²⁹Eno je postavil v Betelu, drugo pa v Danu.

³⁰Ta stvar je postala greh, kajti ljudstvo je odšlo, da bi oboževalo pred enim, celó k Danu.

³¹Naredil je hišo visokih krajev in iz najnižjih izmed ljudstva naredil duhovnike, ki niso bili izmed Lévijevih sinov.

³²Jerobeám je odredil praznovanje v osmem mesecu, na petnajsti dan meseca, podobno prazniku, ki je v Judu in daroval na oltarju. Tako je storil v Betelu, žrtvoval je teletoma, ki ju je naredil in v Betelu je postavil duhovnike visokih krajev, ki jih je naredil.

³³Tako je daroval na oltarju, ki ga je naredil v Betelu, na petnajsti dan osmega meseca, celó v mesecu, ki ga je zasnoval iz svojega lastnega srca in odredil praznovanje Izraelovim otrokom in daroval na oltarju in zažgal kadilo.

1. Kraljev 12

¹In Roboam je šel v Sihem, kajti ves Izrael je prišel v Sihem, da ga postavijo za kralja.

²In slišal je o tem Jeroboam, sin Nebatov (bil pa je še v Egiptu, kamor je bil zbežal izpred kralja Salomona; prebival je torej Jeroboam v Egiptu,

³in poslali so ter ga poklicali). In pride Jeroboam in ves zbor Izraelov in govoré k Roboamu, rekoč:

⁴Oče tvoj nam je preobtežal jarem; sedaj torej nam polajšaj pretrdo službo očeta svojega in težki jarem, ki nam ga je naložil, in bomo ti služili.

⁵In on jim reče: Odidite še do tretjega dne, potem se vrnite k meni. In ljudstvo odide.

⁶In kralj Roboam se je posvetoval s starci, ki so stali v službi pri njegovem očetu Salomonu, ko je še živel, rekoč: Kako mi svetujete, da naj odgovorim temu ljudstvu?

⁷In ga ogovore in reko: Ako se danes postrežljivega izkažeš temu ljudstvu in mu storiš po volji in če jih uslišiš in jim govoriš prijazne besede, ti bodo hlapci vse dni.

⁸Ali on je zavrgel svet starcev, ki so mu ga dali, in se je posvetoval z mladeniči, ki so vzrasli ž njim in so stali v službi pred njim.

⁹In jih vpraša: Kaj svetujete, da naj odgovorimo temu ljudstvu, ki so govorili k meni, rekoč: Polajšaj jarem, ki nam ga je naložil oče tvoj!

¹⁰Tedaj mu reko mladiči, ki so ž njim vzrasli: Ljudstvu, ki ti je dejalo: Oče tvoj nam je preobtežal jarem, ti pa nam ga polajšaj! takole odgovóri: Moj mali prst je večji nego mojega očeta ledje.

¹¹Sedaj torej: oče moj vas je obremenil s težkim jarmom, a jaz še pridenem jarmu vašemu; oče moj vas je tepel z biči, jaz pa vas bom s trnovkami.

¹²Tedaj pride Jeroboam in vse ljudstvo k Roboamu tretji dan, kakor je kralj velel, rekoč: Pridite k meni zopet tretji dan.

¹³In kralj je odgovoril ljudstvu trdo in zapustil svet starcev, ki so mu ga bili dali,

¹⁴ter jim je govoril po svetu mladičev takole: Oče moj vam je naložil težek jarem, jaz pa še pridenem jarmu vašemu; oče moj vas je tepel z biči, jaz pa vas bom s trnovkami.

¹⁵Kralj torej ni ugodil ljudstvu, kajti Gospod je tako ravnal, da potrdi besedo svojo, ki jo je govoril Gospod po Ahiju Silonskem Jeroboamu, sinu Nebatovemu.

¹⁶In ko je videl ves Izrael, da jim kralj ni ugodil, odgovori ljudstvo kralju in reče: Kakšen delež nam je v Davidu? in dediščine nimamo v sinu Jesejevem. K svojim šatorom, o Izrael! Sedaj glej hišo svojo, David! In Izrael se je razšel v šatore svoje.

¹⁷Samo sinovom Izraelovim, ki so prebivali v Judovih mestih, je kraljeval Roboam.

¹⁸Nato pošlje kralj Roboam Adorama, ki je bil nad roboto, a ves Izrael ga je lučal s kamenjem, da je umrl. In pohiti kralj Roboam in stopi na svoj voz, da pobegne v Jeruzalem.

¹⁹Tako je odstopil Izrael od hiše Davidove do tega dne.

²⁰In ko zasliši ves Izrael, da se je vrnil Jeroboam iz Egipta, pošljejo ga poklicat v ljudski zbor, ter ga postavijo za kralja nad vsem Izraelom. Nihče ni šel za hišo Davidovo nego Judov rod edini.

²¹Ko pa dospe Roboam v Jeruzalem, zbere vso hišo Judovo in rod Benjaminov, sto in osemdeset tisoč izbranih vojščakov, da se bojujejo s hišo Izraelovo in zopet pridobe kraljestvo Roboamu, sinu Salomonovemu.

²²Pa pride beseda Božja Semaju, možu Božjemu, govoreč:

²³Govóri Roboamu, sinu Salomonovemu, Judovemu kralju, in vsej hiši Judovi in Benjaminovi in drugemu ljudstvu, in véli:

²⁴Tako pravi Gospod: Ne hodite gori in ne bojujte se s svojimi brati, sinovi Izraelovimi; vrnite se vsak v hišo svojo, zakaj od mene je prišla ta reč. In slušali so besedo Gospodovo in se vrnili domov, kakor je velel Gospod.

²⁵Tedaj je Jeroboam sezidal Sihem na Efraimskem gorovju in prebival v njem; in odtod je šel dalje in sezidal Penuel.

²⁶Dejal je pa Jeroboam v srcu svojem: Kraljestvo bi se sedaj lahko povrnilo hiši Davidovi.

²⁷Ako hodi to ljudstvo gori darovat žrtve v hiši Gospodovi v Jeruzalemu, se obrne srce tega ljudstva h gospodarju svojemu, k Roboamu, kralju Judovemu, in me bodo umorili ter se povrnili k Roboamu, kralju Judovemu.

²⁸Zato se je kralj posvetoval, ter naredi dve zlati teleti in jim veli: Preveč je za vas hoditi gori v Jeruzalem! Glej, to so bogovi tvoji, Izrael, ki so te pripeljali gori iz dežele Egiptovske!

²⁹In postavi eno v Betel, eno pa v Dan.

³⁰In ta reč je postala v greh, zakaj ljudstvo je hodilo molit pred tisto eno tele tja do Dana.

³¹In napravil je hiše višav in postavil za duhovnike vsake vrste ljudi, ki niso bili izmed sinov Levijevih.

³²In določil je praznik v osmem mesecu, petnajsti dan meseca, po podobi praznika, ki je bil na Judovem, in je daroval na oltarju. Tako je storil v Betelu ter je daroval teletoma, ki ju je bil naredil; in namestil je v Betelu duhovnike višav, ki jih je napravil.

³³In stopil je gori k oltarju, ki ga je zgradil v Betelu, petnajsti dan osmega meseca, tistega meseca, ki si ga je izmislil v srcu svojem; in je napravil praznik sinovom Izraelovim ter je pristopil k oltarju zažigat kadilo.