1. Korinčanom 4

¹Naj človek tako misli o nas kakor o Kristusovih služabnikih in oskrbnikih Božjih skrivnosti.

²Poleg tega je pri oskrbnikih zahtevano, da je človek najden zvest.

³Toda kar se mene tiče je to zelo majhna stvar, da bi bil sojen od vas ali od človeške sodbe. Da, jaz samega sebe ne sodim.

⁴Kajti sam od sebe ne vem nič, čeprav s tem nisem opravičen; toda kdor sodi mene, je Gospod.

⁵Torej ničesar ne sodite pred časom, dokler ne pride Gospod, ki bo na svetlobo privedel tako skrite stvari teme, kakor bo razodel namene src; in tedaj bo vsak prejel pohvalo od Boga.

⁶In te stvari, bratje, sem zaradi vas v podobi prenesel nase in na Apola, da bi se lahko na nama naučili ne misliti o ljudeh preko tega, kar je pisano, da se nobeden izmed vas ne bi napihoval drug proti drugemu.

⁷Kajti kdo te dela, da se razlikuješ od drugega? In kaj imaš, česar nisi prejel? Torej, če si to prejel, zakaj se ponašaš, kakor če tega nisi prejel?

⁸Sedaj ste siti, sedaj ste bogati, brez nas ste zakraljevali kakor kralji; in Bog daj, da ste zakraljevali, da bomo lahko tudi mi kraljevali z vami.

⁹Kajti mislim, da je Bog nas apostole postavil zadnje, kakor bi bili določeni za smrt; kajti postali smo prizor svetu, angelom in ljudem.

¹⁰Mi smo bedaki za Kristusa, toda vi ste modri v Kristusu; mi smo slabotni, toda vi ste močni; vi ste častitljivi, toda mi smo prezirani.

¹¹Celó do sedanje ure smo tako lačni kakor žejni, nagi, oklofutani in nimamo zanesljivega bivališča;

¹²in trudimo se ter delamo s svojimi lastnimi rokami; ko smo zasramovani, blagoslavljamo; ko smo preganjani, to potrpimo;

¹³ko smo psovani, milo prosimo. Postali smo kakor umazanija sveta in do današnjega dne smo izvržki vseh stvari.

¹⁴Teh stvari vam ne pišem, da vas sramotim, temveč vas kot svoje ljubljene sinove svarim.

¹⁵Kajti čeprav imate deset tisoč učiteljev v Kristusu, vendarle nimate mnogo očetov; kajti v Kristusu Jezusu sem vas po evangeliju rodil jaz.

¹⁶Zatorej vas rotim, bodite moji posnemovalci.

¹⁷Zaradi tega razloga sem k vam poslal Timóteja, ki je moj ljubljeni sin in zvest v Gospodu, ki vam bo priklical v spomin moje poti, ki so v Kristusu, kakor povsod v vsaki cerkvi učim.

¹⁸Torej nekateri so napihnjeni, kot da ne bom prišel k vam.

¹⁹Toda k vam bom prišel v kratkem, če Gospod hoče in ne bom spoznal govora teh, ki se napihujejo, temveč moč.

²⁰Kajti Božje kraljestvo ni v besedi, temveč v moči.

²¹Kaj hočete? Naj pridem k vam s palico ali v ljubezni in v duhu krotkosti?

1. Korinčanom 4

¹Tako naj o nas misli človek, kakor da smo služabniki Kristusovi oskrbniki skrivnosti Božjih.

²Seveda se tu zahteva od oskrbnikov, da se vsak izkaže zvestega.

³Meni je pa to najmanjše, da me sodite vi ali človeški sodni dan; ali tudi sam sebe ne sodim;

⁴kajti ničesar nimam sam sebi očitati, ali to me ne opravičuje; sodnik pa mi je Gospod.

⁵Tako ne sodite ničesar pred časom, dokler ne pride Gospod, ki razsvetli, kar je skritega v temi, in odkrije misli src; in tedaj se hvala zgodi vsakemu od Boga.

⁶To sem pa, bratje, obrnil nase in na Apola zavoljo vas, da se od naju naučite ne više meriti, nego je pisano, da se nihče ne napihuje, vnet za enega zoper drugega.

⁷Ker kdo je, ki te odlikuje? kaj pa imaš, česar nisi prejel? Če si pa tudi prejel, kaj se hvališ, kakor da nisi prejel?

⁸Že ste nasičeni, že ste obogateli, brez nas ste zakraljevali; in želim, da bi bili res zakraljevali, da bi mogli tudi mi z vami kraljevati!

⁹Mislim namreč, da je Bog nas apostole poslednje postavil kakor tiste, ki so odločeni za smrt, ker smo postali gledišče svetu, i angelom i ljudem.

¹⁰Mi smo neumni za voljo Kristusa, a vi razumni v Kristusu, mi slabi, a vi močni, vi slavni, a mi brez časti.

¹¹Prav dosore trpimo lakoto in žejo, in goli smo in bijejo nas za ušesa, in nimamo stalnega mesta

¹²in trudimo se, delajoč z lastnimi rokami; ko nas zmerjajo, blagoslavljamo; ko nas preganjajo, voljno trpimo;

¹³ko nas preklinjajo, molimo; kakor smeti sveta smo postali, izvržek vseh, prav do sedaj.

¹⁴Ne pišem tega, da bi vas sramotil, marveč svarim vas kakor svoje ljubljene otroke.

¹⁵Zakaj čeprav bi imeli deset tisoč učiteljev v Kristusu, vendar nimate mnogo očetov, ker v Kristusu Jezusu po evangeliju sem vas jaz rodil.

¹⁶Prosim vas torej, bodite moji posnemalci.

¹⁷Zato sem vam poslal Timoteja, ki je dete moje ljubljeno in verno v Gospodu, ki vas opomni mojih poti, ki so v Kristusu, kakor učim povsod v vsaki cerkvi.

¹⁸Nekateri pa so se napihnili, češ, da ne pridem k vam.

¹⁹Ali pridem kmalu k vam, če Gospod hoče, in spoznam ne besed napihnjencev, ampak njih moč.

²⁰Kajti ni v besedah kraljestvo Božje, temuč v moči.

²¹Kaj hočete? da naj pridem k vam s šibo, ali z ljubeznijo in v duhu krotkosti?